23.3.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 86/22
Pritožba, ki jo je 24. januarja 2013 vložil Mario Paulo da Silva Tenreiro zoper sodbo, ki jo je 14. novembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-120/11, da Silva Tenreiro proti Komisiji
(Zadeva T-32/13 P)
2013/C 86/36
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnik: Mario Paulo da Silva Tenreiro (Kraainem, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, J.-N. Louis in D. Abreu Caldas, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
ugotovi in odloči,
—
da se sodba Sodišča za uslužbence z dne 14. novembra 2012 (zadeva F-120/11, da Silva Tenreiro proti Komisiji) o zavrnitvi tožbe Pritožnika razveljavi;
—
odloča na podlagi novih določb,
—
ugotovi in odloči, da se
—
odločba Evropske komisije, s katero je bila zavrnjena prijava pritožnika na prosto delovno mesto direktorja direktorata A za civilno pravosodje generalnega direktorata za pravosodje in odločba o imenovanju ge. Y na to delovno mesto, razglasita za nični;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.
1.
Prvi pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dejstev:
—
prvič, ker naj bi Sodišče za uslužbence menilo, da se je izraz „background“, uporabljen v razpisu prostega delovnega mesta v spornem postopku, nanašal na izkušnje in ne na izobrazbo. Pritožnik trdi, da je zlasti iz razpisov prostega delovnega mesta, ki jih je objavila Komisija, razvidno, da če se zahtevajo delovne izkušnje, se uporabi izraz „izkušnje“ in ne „background“;
—
drugič, ker naj bi Sodišče za uslužbence menilo, da se izraz „ureditev“ ne nanaša na mehanizme za ureditev, temveč na postopek sprejemanja norm.
2.
Drugi pritožbeni postopek se nanaša na napačno uporabo prava, ker naj bi Sodišče za uslužbence indice za zlorabo pooblastil obravnavalo posamično in ne v celoti, ne da bi poskušalo ugotoviti, ali je mogoče na podlagi vseh indicev glede na njihovo število ovreči domnevo zakonitosti odločb, ki sta se izpodbijali na prvi stopnji.
Pritožnik poleg tega trdi, da Sodišče za uslužbence glede na neenakost orožij strank ni upoštevalo pravice do poštenega sojenj, ker naj ne bi sprejelo ukrepov procesnega vodstva, ki bi omogočali okrepitev indicev za zlorabo pooblastil in pridobitev dokaza za dejavnik, ki bi ga bilo mogoče dokazati le s takim ukrepom.
Full & Egal Universal Law Academy