6.4.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 101/30
Pritožba, ki jo je 14. februarja 2013 vložila Diana Grazyte zoper sodbo, ki jo je 5. decembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-76/11, Grazyte proti Komisiji
(Zadeva T-86/13 P)
2013/C 101/59
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Pritožnica: Diana Grazyte (Utena, Litva) (zastopnik: R. Guarino, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 5. decembra 2012 v zadevi F-76/11 (Grazyte proti Evropski komisiji);
—
odločbo, ki jo je 29. aprila 2011 izdal direktor DG HR D kot organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, razglasi za nično in s tem prizna pravico tožeče stranke do izselitvenega dodatka, določenega v členu 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti;
—
podredno, zadevo vrne Sodišču za uslužbence v ponovno odločanje;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.
1.
Prvi pritožbeni razlog: kršitev in/ali napačna razlaga prava Skupnosti ob sklicevanju na tehnike pravne razlage in na namen člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Neobrazložitev.
—
V zvezi s tem trdi, da tako besedilo predpisa (ki se sklicuje na „razloge, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije“) kot tudi njegov namen kažeta, da je treba izključiti dodatek za tiste, ki so zapustili svojo državo izvora, ne da bi vzpostavili trajne vezi z državo, v katero so se preselili prav zaradi zaposlitve v mednarodni organizaciji. Na podlagi besedila, logike in namena predpisa ni mogoče trditi, kot je to storilo Sodišče za uslužbence v izpodbijani sodbi, da je treba izničiti obdobja po zaposlitvi v mednarodni organizaciji, kadar so razlogi selitve osebni, kot v obravnavanem primeru.
2.
Drugi pritožbeni razlog: kršitev in/ali napačna razlaga prava Skupnosti ob sklicevanju na opredelitev agencij kot mednarodnih organizacij za namene člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.
—
V zvezi s tem trdi, da je sodna praksa pojem mednarodne organizacije iz člena 4 Priloge VII h KP opredelila zelo natančno. Splošno sodišče Evropske unije naj bi tako v sodbi z dne 30. novembra 2006 v zadevi Vanlangendonck proti Komisiji (zlasti v točkah 42 in 43) štelo, da morajo zato, da se organizacija za namene člena 4(1)(a) Priloge VII šteje za mednarodno, to za tako formalno šteti in opredeliti druge države oziroma druge mednarodne organizacije, ki jih ustanovijo države. V vsakem primeru je treba za opredelitev mednarodne narave določene organizacije upoštevati izključno njeno sestavo, in ne njeno pripadnost organizacijam z mednarodno sestavo. Na podlagi teh strogih meril niti EFSA niti ETF ne bi mogli šteti za mednarodni organizaciji v smislu člena 4.
3.
Tretji pritožbeni razlog: kršitev načela enakosti.
—
V zvezi s tem trdi, da je razlaga predpisa, ki jo je podalo prvostopenjsko sodišče, v nasprotju z logiko in povzroča diskriminacijo med dvema kategorijama uradnikov, kar ne temelji na nobeni objektivni okoliščini, saj izenačuje položaj nekoga, ki je svojo matično državo zapustil zgolj zaradi državne službe ali zaposlitve v mednarodni organizaciji (in torej ne da bi prekinil vezi s svojo matično državo) s položajem tistega, ki se je iz matične države odselil zaradi življenjske izbire, kar je pomenilo prekinitev vezi s to državo, in ki se je šele pozneje zaposlil v državni službi ali službi mednarodne organizacije. Sicer pa bi bilo treba v skladu z izpodbijano sodbo položaj dveh uradnikov, ki sta pred več kot desetimi leti zapustila svojo matično državo zato, da bi si v tujini ustvarila novo družino, različno obravnavati zgolj zato, ker se je eden od njiju, potem ko je več let živel v novi državi, zaposlil pri mednarodni organizaciji.
Full & Egal Universal Law Academy