25.4.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 145/8
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – Sanoma Media Finland Oy – Nelonen Media/Viestintävirasto
(Zadeva C-314/14) (1)
((Predhodno odločanje - Direktiva 2010/13/EU - Člen 19(1) - Ločevanje med televizijskim oglaševanjem in programi - Deljen zaslon - Člen 23(1) in (2) - Omejitev časa predvajanja televizijskih oglaševalskih vložkov na 20 % posamezne ure - Napovedi sponzorstva - Druge navedbe sponzorja - ,Črne sekunde))
(2016/C 145/08)
Jezik postopka: finščina
Predložitveno sodišče
Korkein hallinto-oikeus
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Sanoma Media Finland Oy – Nelonen Media
Tožena stranka: Viestintävirasto
Izrek
1.
Člen 19(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki dopušča, da deljeni zaslon, ki v enem stolpcu prikazuje odjavno špico televizijskega programa, v drugem stolpcu pa se predstavljajo prihajajoči programi, s čimer se ločijo program, ki se zaključuje, in oglasni blok, ki mu sledi, ni nujno kombiniran ali zaključen z akustičnim ali optičnim signalom, če uporaba tega sredstva izpolnjuje obe zahtevi iz člena 19(1), prvi stavek, te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
2.
Člen 23(2) Direktive 2010/13 je treba razlagati tako, da je treba sponzorske znake, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki se ne pojavljajo v sponzoriranem programu temveč v drugih programih, vključiti v najdaljši dopustni obseg oglaševanja v posamezni uri, ki je določen v členu 23(1) te direktive.
3.
Člen 23(1) Direktive 2010/13 je treba v primeru, da država članica ni izkoristila možnosti, da sprejme strožje pravilo, kot je določeno v tem členu, razlagati tako, da ne samo, da ne nasprotuje temu, da se „črne sekunde“, ki so umeščene med različne oglase znotraj televizijskega oglasnega bloka ali med ta blok in televizijski program, ki bloku sledi, vključijo v najdaljši dopustni obseg oglaševanja, ki je v tem členu določen na 20 % oglaševalskih vložkov v posamezni uri, temveč da se s tem členom taka vključitev tudi zahteva.
(1) UL C 292, 1.9.2014.
Full & Egal Universal Law Academy