7.9.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 294/15
Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 9. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Judecătoria Câmpulung – Romunija) – Maria Bucura/SC Bancpost SA
(Zadeva C-348/14) (1)
((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Direktiva 87/102/EGS - Člen 1(2)(a) - Potrošniški kredit - Pojem „potrošnik“ - Direktiva 93/13/EGS - Členi 2(b), od 3 do 5 in 6(1) - Nedovoljeni pogoji - Preizkus po uradni dolžnosti s strani nacionalnega sodišča - Določbe „v jasnem, razumljivem jeziku“ - Informacije, ki jih mora priskrbeti upnik))
(2015/C 294/19)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Judecătoria Câmpulung
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Maria Bucura
Tožena stranka: SC Bancpost SA
Intervenient: Vasile Ciobanu
Izrek
1.
Člen 1(2)(a) Direktive Sveta z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (87/102/EGS), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 in člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se fizična oseba, ki postane sodolžnik v okviru pogodbe, sklenjene s prodajalcem ali dobaviteljem, uvršča v koncept „potrošnika“ v smislu teh določb, saj oseba deluje z namenom, za katerega se lahko šteje, da ni povezan z njeno poslovno ali poklicno dejavnostjo.
2.
Člen 6(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti presoditi nedovoljen značaj, v smislu te določbe, določb pogodbe, sklenjene med potrošnikom in prodajalcem ali dobaviteljem, ker to sodišče razpolaga s pravnimi in dejanskimi elementi, potrebnimi za to presojo.
3.
Člene od 3 do 5 Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče v okviru svoje presoje nedovoljenega značaja, v smislu člena 3(1) in (3) te direktive, določb pogodbe o potrošniškem kreditu upoštevati vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenitev te pogodbe. V zvezi s tem mora preučiti ali je bil potrošnik v tej zadevi obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, in na podlagi katerih lahko presodi predvsem skupne stroške njegovega kredita. Pri tej presoji ima na eni strani pomembno vlogo vprašanje ali so določbe v jasnem in razumljivem jeziku, tako da običajno obveščen in razumno pozoren potrošnik lahko presodi tak strošek in, na drugi strani, okoliščina, povezana z nenavedbo zadevnih informacij v pogodbi o potrošniškem kreditu, glede na naravo blaga in storitev, ki so predmet pogodbe, kot bistvenih, zlasti pa tistih iz člena 4 Direktive 87/102, kot je bila spremenjena.
(1) UL C 361, 13.10.2014.
Full & Egal Universal Law Academy