13.6.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 211/11
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. aprila 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Najwyższy – Poljska) – Polkomtel sp. z o.o./Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej
(Zadeva C-397/14) (1)
((Predhodno odločanje - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Direktiva 2002/22/ES - Člen 28 - Negeografske številke - Dostop končnih uporabnikov, ki prebivajo v državi članici operaterja, do storitev, za katere se uporabljajo negeografske številke - Direktiva 2002/19/ES - Členi 5, 8 in 13 - Pristojnosti in odgovornosti nacionalnih regulativnih organov glede dostopa in medmrežnega povezovanja - Naložitev, sprememba ali preklic obveznosti - Naložitev obveznosti za podjetja, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov - Cenovni nadzor - Podjetje, ki nima pomembne tržne moči - Direktiva 2002/21/ES - Reševanje sporov med podjetji - Odločba nacionalnega regulativnega organa o določitvi pogojev sodelovanja in metode določanja cen za storitve med podjetjema))
(2016/C 211/12)
Jezik postopka: poljščina
Predložitveno sodišče
Sąd Najwyższy
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka in vložnica kasacijske pritožbe: Polkomtel sp. z o.o.
Tožena stranka in nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej
ob udeležbi: Orange Polska S.A., nekdanja Telekomunikacja Polska S.A.
Izrek
1.
Člen 28 Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) je treba razlagati tako, da lahko država članica določi, da mora operater javnega elektronskega komunikacijskega omrežja poskrbeti za to, da se dostop do negeografskih številk zagotovi vsem končnim uporabnikom njegovega omrežja v tej državi, in ne le končnim uporabnikom iz drugih držav članic.
2.
Člena 5(1) in 8(3) Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) v povezavi s členom 28 Direktive 2002/22 je treba razlagati tako, da nacionalnemu regulativnemu organu omogočata, da v okviru reševanja spora med operaterjema enemu od njiju naloži obveznost zagotovitve dostopa do storitev, za katere se uporabljajo negeografske številke, ki se ponujajo v omrežju drugega operaterja, končnim uporabnikom, in da na podlagi člena 13 Direktive o dostopu določi metodo določanja cen med navedenima operaterjema za ta dostop, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, če sta ti obveznosti objektivni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni, temeljita na naravi ugotovljenega problema in sta utemeljeni glede na cilje, ki so določeni v členu 8 Okvirne direktive, ter če so bili po potrebi spoštovani postopki iz členov 6 in 7 zadnjenavedene direktive, kar mora preveriti nacionalno sodišče.
(1) UL C 431, 1.12.2014.
Full & Egal Universal Law Academy