16.8.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 296/9
Sodba Sodišča (peti senat) z dne 9. junija 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Jørn Hansson/Jungpflanzen Grünewald GmbH
(Zadeva C-481/14) (1)
((Predhodno odločanje - Intelektualna in industrijska lastnina - Žlahtniteljske pravice v Skupnosti - Uredba (ES) št. 2100/94 - Kršitev - Primerno nadomestilo - Povračilo nastale škode - Stroški postopka in zunajsodni stroški))
(2016/C 296/12)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberlandesgericht Düsseldorf
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Jørn Hansson
Tožena stranka: Jungpflanzen Grünewald GmbH
Izrek
1.
Člen 94 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti je treba razlagati tako, da pravica do povračila, ki jo priznava imetniku zavarovane rastlinske sorte, ki je predmet kršitve, zajema celotno škodo, ki je imetniku nastala, pri čemer pa ta člen ne more biti podlaga za naložitev pavšalnega dodatka zaradi kršitve niti za, natančneje, vračilo dobička in koristi, ki jih je pridobil kršitelj.
2.
Pojem „primerno nadomestilo“ iz člena 94(1) Uredbe št. 2100/94 je treba razlagati tako, da poleg plačila običajne licenčnine, ki bi bila dolgovana za pridelavo z licenco, zajema celotno škodo, tesno povezano z neplačilom te licenčnine, kar lahko zajema med drugim plačilo zamudnih obresti. Predložitveno sodišče mora ugotoviti okoliščine, v katerih je treba zvišati navedeno licenčnino, pri čemer je za določitev zneska primernega nadomestila vsako od teh okoliščin mogoče upoštevati le enkrat.
3.
Člen 94(2) Uredbe št. 2100/94 je treba razlagati tako, da je znesek v tej določbi navedene škode treba določiti ob upoštevanju konkretnih elementov, ki jih v ta namen navede imetnik sorte, ki je predmet kršitve, in po potrebi ob uporabi metode pavšalnega zneska, če teh elementov ni mogoče ovrednotiti. Ta določba ne nasprotuje temu, da se stroški, priglašenih v postopku za izdajo začasne odredbe, v katerem stranka ni uspela, ne vključijo v oceno te škode, niti temu, da se ne upoštevajo zunajsodni stroški, nastali v okviru postopka meritornega odločanja. Vendar pa je pogoj za neupoštevanje teh stroškov to, da znesek stroškov postopka, ki jih je mogoče povrniti žrtvi kršitve, ni tak, da bi jo odvrnil od sodnega uveljavljanja njenih pravic, in sicer z vidika zneska, ki ga še vedno nosi za zunajsodne stroške, ter koristnosti zadnjenavedenih stroškov za tožbo v glavni stvari za povračilo škode.
(1) UL C 34, 2.2.2015.
Full & Egal Universal Law Academy