SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 4. februarja 2016 ( 1 )
Zadeva C‑409/14
Schenker Nemzetközi Szállítmányozási és Logisztikai Kft.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság
(upravno in delovno sodišče v Debrecenu, Madžarska))
„Skupna carinska tarifa — Tarifna številka — Uvrstitev v kombinirano nomenklaturo — Direktiva 2008/118 — Uvoz trošarinskega blaga — Carinski odložni postopek ali režim — Učinki carinske deklaracije ob navedbi napačne tarifne podštevilke kombinirane nomenklature — Nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga“
I – Uvod
1.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe Debreceni Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság ( 2 ) (v nadaljevanju: predložitveno sodišče) temelji na sporu med družbo Schenker Nemzetközi Szállítmányozási és Logisztikai Kft. (v nadaljevanju: Schenker) in Adó és Vámhivatal Észak-alföldi Regionális Vám és Pénzügyőri Főigazgatósága ( 3 ) (v nadaljevanju: generalna finančna uprava).
2.
Tematsko se ta spor dotika stičišča med evropsko carinsko in trošarinsko zakonodajo in je zato nujno, da se ugotovijo medsebojne povezave med tem pravnima področjema.
3.
V bistvu gre pri tem za vprašanje, ali in, če je tako, pod katerimi pogoji pomanjkljivi carinski spremni dokumenti blaga, ki je prispelo v EU, lahko povzročijo, da v zadevni državi članici nastane obveznost plačila trošarine za to blago.
II – Pravni okvir
4.
Blago, ki je predmet spora v postopku v glavni stvari, se uvršča glede na harmoniziran sistem in kombinirano nomenklaturo. Pravni okvir za ostale vidike primera sestavljajo carinski zakonik Skupnosti, Direktiva o splošnem režimu za trošarino, Direktiva o strukturi in stopnji trošarine, ki velja za predelani tobak, ter madžarski zakon o trošarinah.
A – Harmoniziran sistem
5.
Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu za poimenovanje in označevanje blaga ( 4 ) (v nadaljevanju: harmoniziran sistem ali HS) določa večnamensko nomenklaturo, ki naj bi zajemala vse blago v mednarodni trgovini. Unija je pogodbenica te konvencije, ki je zavezujoča v angleški in francoski različici. ( 5 )
6.
HS ima v poglavju 24 („Tabacs et succédanés de tabac fabriqués“; „Tobacco and manufactured tobacco substitutes“) Oddelka IV določene številke in podštevilke za posamezne proizvode.
7.
Poleg tega Svetovna carinska organizacija izdaja pojasnjevalne opombe k HS (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe k HS). Tudi v tem primeru sta francoska in angleška različica enako pomembni. ( 6 )
B – Pravo Unije
1. Kombinirana nomenklatura
8.
Kombinirana nomenklatura Uredbe (EGS) št. 2658/87 ( 7 ) (v nadaljevanju: kombinirana nomenklatura ali KN) temelji na HS. Prevzela je strukturo HS, vendar daje na voljo še nadaljnjo členitev za tarifne in statistične namene. Na HS temeljijo, med drugim, številke (to je prve štiri cifre) in prve podštevilke, do šeste cifre carinske tarife. Nadaljnje podčlenitve temeljijo na sekundarnem pravu Unije.
9.
Oddelek 1 (Splošna pravila) Prvega dela (Uvodne določbe) KN, ki je veljala v upoštevnem času, ( 8 ) vsebuje te določbe za razlago kombinirane nomenklature:
„Blago se v kombinirani nomenklaturi uvršča po naslednjih načelih:
1.
Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
[…]
3.
Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče […] uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:
[…]
(b)
mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, […] se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;
[…]“
10.
V Drugem delu (Seznam carin), Oddelek IV (Proizvodi živilske industrije; pijače, alkoholne tekočine in kis; tobak in tobačni nadomestki), Poglavje 24 (Tobak in izdelani tobačni nadomestki) KN navaja naslednje tarifne številke in podštevilke:
Oznaka KN
Poimenovanje
Konvencionalna stopnja dajatve (%)
Dodatna enota
1
2
3
4
2401
Nepredelan tobak; tobačni odpadki:
2401 10
– Tobak, ne razpecljan:
2401 10 35
– – lahki zračno sušeni tobak
11,2 MIN 22 € MAX 56 €/100 kg/net
–
[…]
2401 30 00
– tobačni odpadki:
11,2 MIN 22 € MAX 56 €/100 kg/net
–
[…]
2403
Drug predelan tobak in izdelani tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
Pod oznako KN 2403 10 je treba uvrstiti „[t]obak za kajenje, ki vsebuje ali ne vsebuje tobačne nadomestke v kakršnem koli razmerju“, medtem ko se tarifna podštevilka 2403 10 10 nanaša na tobak za kajenje „v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g“. „Drug“ tobak spada pod oznako KN 2403 10 90.
11.
Tudi za tarifne številke in podštevilke, navedene v KN, obstajajo napotki za uvrščanje (v nadaljevanju: Pojasnjevalne opombe h KN). Pojasnjevalne opombe h KN se delno sklicujejo na pojasnjevalne opombe k HS in jih je torej treba uporabljati v povezavi s temi. Pojasnjevalne opombe k Poglavju 24 KN so v upoštevni različici, ( 9 ) med drugim, vsebovale naslednja pojasnila k tarifni številki 2401:
„2401 Nepredelan tobak; tobačni odpadki:
Glede tobaka v naravnem ali nepredelanem stanju glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2401, prvi odstavek.
Treba je upoštevati:
[…]
(b)
„light air-cured“ tobak vrste Burley (vključno s hibridi Burley) pomeni tobak, ki je bil sušen v naravnih atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno uporabljeno kroženje toplega zraka; barva listov se normalno giblje od svetlo rumenorjave do rdečkaste. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike.
[…]“
12.
Glede tarifne številke 2403 vsebujejo pojasnjevalne opombe med drugim te napotke glede uvrščanja:
„2403 Drug predelan tobak in izdelani tobačni nadomestki; […]
2403 10 10 in 2403 10 90 Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega
Tobak za kajenje je tobak, ki je narezan ali kako drugače raztrgan, nato zvit ali stisnjen v bloke, ki jih je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave.
Tobakovi odpadki, ki jih je mogoče kaditi in so pripravljeni za prodajo na drobno, so tobak za kajenje, če ne ustrezajo opisu cigar, cigarilosov ali cigaret (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 2402 10 00, 2402 20 10 in 2402 20 90).
[…]“
2. Uredba (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti
13.
Uredba št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 10 ) (v nadaljevanju: carinski zakonik ali CZ) združuje splošne predpise o carini in carinskem postopku. ( 11 )
14.
Člen 4 CZ vsebuje, med drugim, te opredelitve pojmov:
„[…]
13.
‚Carinski nadzor‘ pomeni splošne ukrepe carinskih organov za zagotovitev spoštovanja carinskih predpisov, po potrebi pa tudi drugih predpisov, ki veljajo za blago, zavezano carinskemu nadzoru.
[…]“
15.
Začetek in konec carinskega nadzora sta razvidna iz člena 37 CZ. V skladu s tem členom je blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora in je lahko predmet kontrole carinskih organov.
16.
Členi od 84 do 90 CZ urejajo skupne določbe za odložne postopke in carinske postopke z ekonomskim učinkom.
17.
Člen 84 CZ določa:
„1. V členih 85 do 90:
(a)
kadar se uporablja izraz ‚odložni postopek‘, se šteje, da se v primeru neskupnostnega blaga nanaša na naslednje postopke:
—
zunanji tranzit,
—
carinsko skladiščenje,
[…]“
18.
Tako imenovani zunanji tranzitni postopek v skladu s členom 91 CZ omogoča gibanje „neskupnostnega blaga, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih […] dajatev […]“, od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti.
19.
Členi od 201 do 216 CZ urejajo nastanek carinskega dolga. Členi od 202 do 205 CZ pri tem urejajo nastanek carinskega dolga pri nekaterih carinskih kršitvah.
20.
Člen 202 CZ določa:
„1. Carinski dolg pri uvozu nastane:
(a)
z nezakonitim vnosom blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, na carinsko območje Skupnosti […]
2. Carinski dolg nastane v trenutku nezakonitega vnosa blaga.
[…]“
3. Direktiva 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino
21.
Direktiva 2008/118 ( 12 ) določa režim za trošarinsko blago, da bi zagotovila prosto gibanje in s tem pravilno delovanje notranjega trga v Evropski uniji.
22.
Ker carinski odložni postopki iz carinskega zakonika določajo ustrezno spremljanje trošarinskega blaga, v skladu z uvodno izjavo 7 Direktive „ni potrebna ločena uporaba sistema spremljanja trošarin, dokler za trošarinsko blago velja carinski odložni postopek ali režim Skupnosti“.
23.
V skladu s členom 1 Direktive k trošarinskemu blagu spadajo „tobačni izdelki, zajeti v direktivah 95/59/ES, 92/79/EGS in 92/80/EGS“.
24.
Člen 2(b) Direktive 2008/118 določa, da za trošarinsko blago nastane obveznost plačila trošarine ob njegovem uvozu na ozemlje Skupnosti.
25.
Člen 4, točka 8, Direktive opredeljuje „uvoz trošarinskega blaga“ kot vstop trošarinskega blaga na območje Skupnosti, „razen če se določi, da je blago ob vstopu na območje Skupnost predmet carinskega odložnega postopka ali režima, oziroma sproščeno iz carinskega odložnega postopka ali režima“.
26.
V skladu s členom 4, točka 6, Direktive je treba pod pojmom „carinski odložni postopek ali režim“ razumeti „kateri koli posebni postopek, določen v [carinskem zakoniku], ki se nanaša na carinski nadzor in se izvaja ob vstopu blaga držav nečlanic na carinsko območje Skupnosti, začasno hrambo, proste cone ali prosta skladišča ter katero koli ureditev, določeno v členu 84(1)(a) [carinskega zakonika]“.
27.
Člen 7 Direktive 2008/118 ureja čas in kraj nastanka obveznosti za plačilo ter določa:
„1. Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi.
2. V tej direktivi ‚sprostitev v porabo‘ pomeni:
[…]
(b)
skladiščenje trošarinskega blaga zunaj režima odloga plačila trošarine, pri katerem se trošarina v skladu z veljavnimi določbami prava Skupnosti in nacionalne zakonodaje ne pobira;
[…]
(d)
uvoz trošarinskega blaga, vključno z nepravilnim uvozom, razen če se za trošarinsko blago takoj po uvozu začne režim odloga plačila trošarine.
[…]“
28.
Člen 38 Direktive 2008/118 rešuje morebitne spore med državami članicami glede pristojnosti pobiranja trošarin, če pride do nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga in določa:
„1. Če med gibanjem trošarinskega blaga […] pride do nepravilnosti v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo to blago dano v porabo, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.
[…]
4. Za namene tega člena ‚nepravilnost‘ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga […], zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni ustrezno končalo.“
4. Direktiva Sveta 2011/64/EU o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke
29.
Direktiva 2011/64 ( 13 ) združuje direktive 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES, na katere se v zvezi s tobačnimi izdelki sklicuje člen 1 Direktive 2008/118. Vsebuje, med drugim, opredelitve različnih tobačnih izdelkov.
30.
V skladu s členom 2 Direktive 2011/64 zajema pojem tobačnih izdelkov tudi „tobak za kajenje“. Člen 5 Direktive 2011/64 opredeljuje pojem „tobak za kajenje“ kot tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave. Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobačnih delcev več kot 25 % tobačnih delcev širokih manj kot 1,5 milimetra, se šteje za drobno rezan tobak za zvijanje cigaret.
III – Postopek v glavni stvari
31.
Družba Schenker opravlja carinske in logistične storitve. Dne 21. januarja 2011 je od druge gospodarske družbe s sedežem na Madžarskem dobila naročilo, naj zaradi pomanjkanja prostora vzame štiri pošiljke tobaka v začasno hrambo.
32.
Pošiljke tobaka so na ozemlje Evropske unije vstopile prek Slovenije in so bile namenjene v Ukrajino.
33.
Glede na spremne dokumente so pošiljke prispele na Madžarsko v okviru postopka zunanjega Skupnostnega tranzita. V carinskih dokumentih je bilo blago uvrščeno pod oznako KN 2401 10 35 („Tobak, ne razpecljan: lahki zračno sušeni tobak“) in deklarirano kot netrošarinsko blago.
34.
Družba Schenker je dala tobak v začasno hrambo in ga nato uskladiščila v javno carinsko skladišče.
35.
Prvostopenjski upravni organ je 20. aprila 2011 preveril pošiljke in ugotovil, da so vsebovale rezan tobak. Dne 5. maja 2011 je bil vzet vzorec blaga, ki je bil nato pregledan.
36.
Po podatkih predložitvenega sodišča je vzorec sestavljal rezan tobak različne velikosti, svetlo in temno rjave barve, v majhnih delcih in z vonjem, značilnim za tobačne izdelke, vseboval je veliko delcev relativno velikega premera oziroma širokih delcev, med katerimi so bili tudi ostanki pecljev, in poleg tega tudi tobak v prahu. Glede na težo tobačnih delcev je bilo več kot 25 % tobačnih delcev širokih manj kot en milimeter.
37.
V celoti je preiskovalni strokovni inštitut ugotovil, da gre pri vzorcu za „tobak za kajenje“. Tobak je bil „v razsutem stanju, kompakten, v škatlah, obloženih s plastiko“, pri tem pa je bila neto teža ene škatle 30 kg.
38.
Na podlagi teh rezultatov preiskav je prvostopenjski upravni organ sklenil, da bi bilo treba sporni tobak uvrstiti pod oznako KN 2403 10 90 in da je nastala obveznost za plačilo trošarine. Napačna uvrstitev blaga v spremnih dokumentih naj bi namreč pripeljala do tega, da ti dokumenti niso primerni kot dokazilo o poreklu carinskega blaga niti za to, da bi se blago gibalo v okviru odložnega postopka ali režima.
39.
Prvostopenjski upravni organ je 21. junija 2011 družbi Schenker naložil globo. Družba naj bi kršila madžarski zakon o trošarinah, saj je imela v hrambi trošarinsko blago, ne da bi dokazala poreklo in izvor in ne da bi plačala ustrezni davek.
40.
Potem ko je generalna uprava 28. marca 2012 potrdila odločbo, se je družba Schenker pritožila pri predložitvenem sodišču.
41.
Predložitveno sodišče dvomi o razlagi tarifne številke 2401 10 35 KN oziroma o pravilni uvrstitvi spornega tobaka. Poleg tega se sprašuje, ali bi spremni dokument, čeprav je v njem nepravilno navedena tarifna številka, lahko zadostoval kot dokaz, da se je blago gibalo v odložnem postopku ali režimu.
IV – Predlog za sprejetje predhodne odločbe
42.
Predložitveno sodišče je zato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:
1.
Ali je treba opis proizvodov, zajetih s poimenovanjem „lahki zračno sušeni tobak“ iz tarifne podštevilke 2401 10 35 KN v poglavju 24 („Tobak in izdelani tobačni nadomestki“) Priloge I k Uredb[i] (EU) št. 861/2010, razlagati tako, da zajema le zračno sušeni tobak, ne razpecljan:
—
ki vsebuje cele tobačne liste,
—
ki ni razkosan niti stisnjen ali nabit,
—
ki poleg tega, da je zračno sušen v smislu „predelave“, ne dopušča, da se zračno sušeni tobak, ne razpecljan, iz oznake 2401 10 35 KN, kakor koli drugače predela (na primer odstrani peclje, razkosa ali nabije liste), in
—
ki se ne more kaditi?
2.
Ali je treba pojem „carinski odložni postopek ali režim“ iz člena 4, točka 6, Direktive […] 2008/118/ES […] razlagati tako, da zajema tudi blago (trošarinsko blago), če so mu med postopkom zunanjega tranzita, med začasno hrambo ali med carinskim skladiščenjem priloženi spremni dokumenti, v katerih je navedena napačna tarifna številka (2401 10 35 KN namesto 2403 109000 KN), vendar pravilno poglavje (poglavje 24 – Tobak), poleg tega pa so vsi ostali podatki v teh dokumentih (številka zabojnika, količina, neto teža) pravilni in pečati nedotaknjeni?
(Drugače povedano, razjasniti je treba, ali je neko blago lahko v carinskem odložnem postopku ali režimu, če je v njegovih spremnih dokumentih navedeno pravilno poglavje skupne carinske tarife, vendar napačna konkretna tarifna številka.)
3.
Ali je treba pojem „uvoz“ iz člena 2(b) Direktive […] 2008/118/ES […] in pojem „uvoz trošarinskega blaga“ iz člena 4, točka 8, iste direktive razlagati tako, da zajemata tudi primer, ko se tarifna številka dejanskega blaga v zunanjem prevozu in tarifna številka, ki je navedena v spremnih dokumentih, razlikujeta, medtem ko je razen te razlike navedba poglavja (v obravnavanem primeru poglavje 24 – Tobak), količine in neto teže dejanskega blaga v skladu s podatki v spremnih dokumentih?
4.
Ali nepravilnosti, na katere se nanaša člen 38 Direktive […] 2008/118/ES […], zajemajo tudi dejstvo, da je blago sprejeto v carinski odložni postopek ali režim, kadar je v njegovih spremnih dokumentih navedena napačna tarifna številka KN glede na Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 861/2010?
V – Pravna presoja
A – Prvo vprašanje za predhodno odločanje
1. Razlaga vprašanja
43.
Najprej je treba ugotoviti, da ni naloga Sodišča, da v postopku predhodnega odločanja, ki se nanaša na uvrščanje v tarifne številke, zadevno blago pravilno uvrsti v KN. Sodišče, nasprotno, nacionalnemu sodišču nakaže merila, na podlagi katerih lahko samo pravilno uvrsti proizvode, ki so sporni v postopku v glavni stvari, v KN. ( 14 )
44.
Pri tem je naloga Sodišča, da nacionalnemu sodišču da koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Za to mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja. ( 15 )
45.
V obravnavanem primeru je mogoče iz predložitvene odločbe nacionalnega sodišča razbrati, da s prvim vprašanjem ne sprašuje zgolj, kako je treba tarifno številko 2401 10 35 KN razlagati. Želi namreč poleg tega izvedeti, kako je treba razlagati tarifne številke od 2401 do 2403 KN zaradi uvrstitve proizvoda, ki ima značilnosti spornega blaga.
2. Merila za uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo
46.
Kot sem že pojasnila v sklepnih predlogih v zadevah Ikegami, Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht, Uroplasty in Turbon International, ( 16 ) je treba pri uvrstitvi blaga v KN postopati, kot je opisano spodaj.
47.
Najprej je treba blago, ki se razvršča, natančno evidentirati glede na njegov namen uporabe in sestavo. Nato ga je treba na podlagi poimenovanja tarifnih številk ustreznih oddelkov in poglavij začasno uvrstiti glede na namen uporabe in sestavo blaga. Potem je treba preveriti, ali pregled poimenovanje tarifnih številk in opomb k ustreznim oddelkom in poglavjem omogoča jasno razvrstitev. Če to ni mogoče, je treba zaradi razrešitve kolizije pravil upoštevati splošna pravila KN. Nato sledi uvrstitev v tarifne podštevilke.
48.
Pri tem je treba poimenovanje tarifnih številk in opombe KN razlagati, kolikor je mogoče, v skladu z določbami HS. Namen pojasnjevalnih opomb k HS in KN je enotna uporaba skupne carinske tarife in zato so dragoceno, čeprav ne pravno zavezujoče spoznavno sredstvo za razlago posameznih tarifnih številk. ( 17 ) V skladu s sodno prakso Sodišča je treba zaradi nezavezujoče narave pojasnjevalnih opomb po potrebi v okviru nadzora preveriti, ali je njihova vsebina v skladu z določbami nomenklature in ali ne popači njihovega obsega. ( 18 )
3. Uporaba zgoraj navedenih meril v obravnavanem primeru
a) Evidentiranje blaga glede na sestavo in namen uporabe
49.
Po podatkih predložitvenega sodišča gre pri spornem blagu za rezan tobak različnih velikosti. Pregledani naključno vzet vzorec je bil sestavljen predvsem iz finih, ampak dolgih vlaken, vseboval je tudi veliko delcev relativno velikega premera, med katerimi so bili tudi ostanki pecljev, in poleg tega tudi tobak v prahu. Glede na težo tobačnih delcev je bilo 25 % tobačnih delcev širokih manj kot 1 milimeter.
50.
Glede na njegovo sestavo je bil sporni tobak torej predelan. Pri zadevnem blagu namreč ni šlo za posušene liste tobaka v svojem naravnem stanju. Tobaku so bili v glavnem že odstranjeni peclji, torej je bil razpecljan, to pomeni, da so bile odstranjene listne žile, in bil je narezan.
51.
Namen uporabe blaga je treba ugotoviti glede na objektivne značilnosti. ( 19 )
52.
Predložitveno sodišče je v zvezi s tem navedlo, da je šlo pri vzorcu za „tobak za kajenje“. ( 20 ) Ker ni nobenih podatkov, ki bi temu nasprotovali, je mogoče iz opisa predložitvenega sodišča torej sklepati, da je blago že namenjeno potrošnji, in ne nujno nadaljnji predelavi.
53.
Ker pa naključno vzet vzorec vsebuje tudi delce, med katerimi so tudi ostanki pecljev, pa namena uporabe ni mogoče jasno določiti. Iz razpoložljivih informacij je mogoče sklepati, da se delci lahko uporabijo za proizvodnjo tobaka za kajenje, lahko pa se tudi odstranijo kot tobačni odpadek.
b) Uvrstitev glede na poimenovanje tarifnih številk
54.
Poglavje 24 KN, ki je odločilno za tobak, vsebuje tarifne številke od 2401 do 2403. Medtem ko so nepredelan tobak in tobačni odpadki uvrščeni v tarifno številko 2401 KN, ostale tarifne številke zajemajo tobak v obliki cigar, cigarilosov in cigaret (2402 KN) ali v drugih oblikah (2403 KN).
55.
Glede na sestavo tobaka prideta v poštev, glede na njuno besedilo, tarifni številki 2401 KN in 2403 KN.
56.
Tarifna številka 2401 KN glede na njeno besedilo zajema dve alternativi, in sicer blago z značilnostma „nepredelan tobak“ in „tobačni odpadki“.
i) Pojem nepredelanega tobaka
57.
KN ne vsebuje nobenega jasnega napotka, od katerega trenutka je treba domnevati, da gre za „predelavo“, ki izključuje uvrstitev v tarifno številko 2401 KN. ( 21 ) Da ne pomeni že vsako dejanje izključitev značilnosti „nepredelan“, dokazuje vsekakor obstoj tarifne podštevilke 2401 20 KN, ki v okviru 2401 KN zajema tudi tak tobak, ki je „delno ali popolnoma razpecljan“.
58.
Na podlagi tega je treba za razlago tarifne številke 2401 KN uporabiti ustrezne napotke za uvrščanje v kombinirano nomenklaturo.
59.
Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 2401 KN napotujejo v zvezi z „nepredelanim tobakom“ na številko 1 pojasnjevalnih opomb k tarifni številki 2401 HS. Te v zavezujoči francoski in angleški različici vsebujejo spodaj navedene napotke o uvrščanju v pojem „nepredelan tobak“:
„Le tabac à l’état naturel sous forme de plantes entières ou de feuilles et les feuilles séchées ou fermentées, ces feuilles pouvant être entières ou écôtées, rognées ou non, brisées ou découpées même sous une forme régulière, mais à la condition qu’il ne s’agisse pas d’un produit prêt à être fumé“. ( 22 )
„Unmanufactured tobacco in the form of whole plants or leaves in the natural state or as cured or fermented leaves, whole or stemmed/stripped, trimmed or untrimmed, broken or cut (including pieces cut to shape, but not tobacco ready for smoking)“. ( 23 )
60.
Iz tega izhaja, da je za razmejitev nepredelanega tobaka od predelanega tobaka pomembno, ali je ta v takem stanju, da ga je mogoče označiti kot „prêt à être fumé“ oziroma „ready for smoking“. Če gre za zadnjenavedeno možnost, kot v postopku v glavni stvari, potem uvrstitev v tarifno številko 2401 KN („nepredelan tobak“) ni mogoča.
61.
Ker spornega tobaka ni mogoče uvrstiti v tarifno številko 2401 KN, ga torej ni mogoče uvrstiti niti v tarifno podštevilko 2401 10 35 KN, o kateri sprašuje predložitveno sodišče v zvezi s poimenovanjem „lahko zračno sušen“ tobak. Prva in druga podštevilka morata namreč imeti vse značilnosti nadrejene tarifne številke.
62.
Znaki za to, da bi vsebina pojasnjevalnih opomb h KN, na katerih temelji ta sklep, lahko bila v nasprotju z določbami skupne carinske tarife ali da bi spreminjala njeno vsebino, ( 24 ) niso niti podani niti drugače razvidni.
ii) Pojem tobačnih odpadkov
63.
Spornega tobaka prav tako ni mogoče uvrstiti v drugo alternativo tarifne številke 2401 KN („tobačni odpadki“).
64.
Po podatkih predložitvenega sodišča blago sicer vsebuje veliko delcev, med katerimi so tudi ostanki pecljev. Tovrstni del blaga je načeloma dopustno uvrstiti v tarifno številko 2401 KN. Glede na ustrezne pojasnjevalne opombe ( 25 ) pojem „tobačni odpadki“ namreč zajema, med drugim, listne peclje in prah kot posledica predelave listov ali proizvodnje tobačnih izdelkov.
65.
Vendar iz tega ni mogoče sklepati, da bi bilo treba celotno sporno blago uvrstiti v tarifno številko 2401 KN.
66.
Mešane snovi, ki spadajo pod različne tarifne številke, se namreč obravnava v skladu z splošnimi pravili (v nadaljevanju: SP). V skladu s temi pravili je treba blago uvrstiti glede na tisto snov, ki jim daje bistven značaj (točka 3(b) SP).
67.
Glede na podatke predložitvenega sodišča („Vzorec je sestavljen predvsem[ ( 26 )] iz tankih, a dolgih vlaken.“) je mogoče domnevati, da prav delež tobaka za kajenje, daje pečat blagu.
68.
O tem pa mora naposled odločiti predložitveno sodišče.
69.
Glede na zgoraj navedeno je treba tobak, ki ima značilnosti spornega blaga, potem ko tarifna številka 2401 KN in tarifna številka 2402 KN ( 27 ) zanj ne prideta v poštev, obravnavati kot „[d]rug predelan tobak“ in ga uvrstiti v tarifno številko 2403 KN.
c) Uvrstitev glede na poimenovanje tarifnih podštevilk
70.
Najprej je treba ugotoviti, da gre pri blagu v celoti za „tobak za kajenje“ v smislu prve tarifne podštevilke 2403 10 KN. Zato je izključena uvrstitev v dejanske stane, ki obsegajo vse ostalo in ki so združeni pod naslovom tarifne številke „drug“ (2403 91 00, 2403 99 KN).
71.
Poleg tega je za razmejitev od ostalih tarifnih podštevilk 2403 10 10 in 2403 10 90 glede na njihovo poimenovanje odločilno, ali je blago „v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g“ (tako tarifna podštevilka 2403 10 10 KN).
72.
Po podatkih predložitvenega sodišča je bilo blago „v razsutem stanju, kompaktno, v škatlah, obloženih s plastiko“, „neto teža ene škatle [pa je znašala] 30 kg“, in bi ga bilo treba v skladu s tem uvrstiti v tarifno podštevilko 2403 10 90 KN.
4. Odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje
73.
Glede na vse zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje predložitvenega sodišča odgovoriti, da blaga, ki ga je mogoče uporabiti kot tobak za kajenje brez nadaljnje predelave in kakršno je predmet postopka v glavni stvari, ni mogoče obravnavati kot „lahki zračno sušeni tobak“ v skladu z oznako KN 2401 10 35, temveč – če ni pretežno sestavljen iz tobačnih odpadkov – kot „[d]rug predelan tobak“ in ga je treba uvrstiti v tarifno številko 2403 KN. Če je blago še v razsutem stanju, kompaktno in v škatlah, obloženih s plastiko, z neto težo 30 kg, ga je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2403 10 90 KN.
B – Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje
74.
Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje se nanašata na razlago Direktive 2008/118, ki določa splošni režim za pobiranje trošarine na določeno blago. Obravnavati ju je treba skupaj, v bistvu pa se nanašata na razlago pojmov „uvoz“ in „odložni postopek ali režim“ v smislu navedene direktive.
75.
Predložitveno sodišče pri tem prosi v glavnem za podatek, ali pojem „carinski odložni postopek ali režim“ – v okviru katerega se v postopku v glavni stvari v skladu z madžarskim pravom ne bi smelo naložiti globe – v smislu člena 4, točka 6, Direktive 2008/118 zajema tudi primere, v katerih je, tako kot v postopku v glavni stvari, v spremnih dokumentih blaga navedena neustrezna tarifna številka, ali pa je treba tako dejansko stanje opredeliti kot „uvoz“ (člen 2(b)) oziroma „uvoz trošarinskega blaga“ (člen 4, točka 8) v smislu te direktive.
76.
Vprašanji za predhodno odločanje se sicer nanašata na Direktivo 2008/118, vendar pa se dejansko gibljeta na stičišču med trošarinsko in carinsko zakonodajo. Zato je smiselno, da se najprej pojasni medsebojno razmerje med tema ureditvama.
1. Carinska in trošarinska zakonodaja
77.
Zakonodajna pristojnost in pristojnost pobiranja na področju carine sta zdaj skoraj popolnoma prešli na Unijo. Na evropski ravni ima carinsko pravo temelje v členih od 28 do 37 PDEU, sestavljajo pa ga predvsem carinski zakonik, ustrezni izvedbeni predpisi in kombinirana nomenklatura. Pravo Unije predvsem enotno določa carinske stopnje, ki se naložijo na zunanjih mejah EU.
78.
Trošarine kot nacionalne dajatve pa je treba razmejiti od carinskega dolga. Z njimi se obremeni potrošnja določenega blaga, kot je na primer tobak, in se naložijo kot posredni davki proizvajalcem in trgovcem z blagom.
79.
Čeprav zakonodajna pristojnost in pristojnost pobiranja na področju trošarin ostane državam članicam, pa je nacionalna trošarinska zakonodaja v okviru vzpostavitve notranjega trga v določenem obsegu usklajena. Drugače kot carina pa so trošarinske stopnje v državah članicah različno urejene. ( 28 )
2. Trošarina v skladu z Direktivo 2008/118
80.
Členi 1, 2 in 7 Direktive 2008/118 usklajujejo pogoje za nastanek obveznosti plačila trošarine.
81.
V skladu s členom 1(1)(c) Direktive 2008/118 se na porabo tobačnih izdelkov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2011/64, ( 29 ) pobirajo trošarine.
82.
Iz členov od 1 do 5 Direktive 2011/64 je mogoče razbrati, katere tobačne izdelke ta direktiva zajema. O vprašanju, ali se za tobak, kot ga je opisalo predložitveno sodišče, uporablja Direktiva in je torej zanj treba plačati trošarino, je treba odločati ne glede na odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje. Merilo namreč ni kombinirana nomenklatura, temveč Direktiva 2011/64.
83.
Obravnavani primer se po podatkih predložitvenega sodišča nanaša na drobno rezan tobak, ki je primeren za kajenje brez nadaljnje industrijske predelave in v katerem je glede na težo tobačnih delcev več kot 25 % tobačnih delcev širokih manj kot 1,5 milimetra. Tobak s temi značilnostmi spada kot „drobno rezan tobak za zvijanje cigaret“ pod Direktivo 2011/64 ( 30 ) in torej tudi pod Direktivo o trošarinah 2008/118.
84.
Poleg tega člen 2(b) Direktive 2008/118 določa, da za blago, za katero se plača trošarina, nastane obveznost plačila trošarine ob njegovem „uvozu“ na ozemlje Unije.
85.
„[U]voz trošarinskega blaga“ je v členu 4, točka 8, Direktive 2008/118 opredeljen kot vstop blaga na območje Unije, „razen če se določi, da je blago ob vstopu […] predmet carinskega odložnega postopka ali režima […]“.
86.
Blago, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, je vstopilo na območje Unije prek slovenske meje. Pojasniti je torej treba, ali je bilo v tem trenutku dano v carinski odložni postopek ali režim. Če bi šlo za to, ne bi šlo za uvoz ( 31 ) in zato ne bi nastala nobena obveznost plačila trošarine.
87.
Zato je bistveno, kako je treba razumeti odložni postopek ali režim v smislu zadevne direktive.
88.
V skladu z opredelitvijo iz člena 4, točka 6, Direktive 2008/118 ( 32 ) je treba carinski odložni postopek ali režim razumeti kot „kateri koli posebni postopek, določen v [carinskem zakoniku], ki se nanaša na carinski nadzor in se izvaja ob vstopu blaga držav nečlanic na carinsko območje Skupnosti, začasno hrambo, proste cone ali prosta skladišča ter katero koli ureditev, določeno v členu 84(1)(a) [carinskega zakonika]“. Pod zadnjo od teh štirih možnosti spadata, med drugim, tranzitni postopek in postopek carinskega skladiščenja.
89.
Družba Schenker trdi, ( 33 ) da tudi carinski nadzor v skladu s členom 37 CZ spada pod to opredelitev (v zvezi s tem glej točko (a)) Ostali udeleženci v postopku pa trdijo, da je pomembno, ali je bilo blago pravilno dano v začasno hrambo in v skladu s predpisi v zunanji tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja (v zvezi s tem glej točko (b)).
a) Carinski nadzor kot odložni postopek ali režim v smislu Direktive 2008/118
90.
Preizkusiti je treba, ali je mogoče glede na dejansko stanje v postopku v glavni stvari sploh govoriti o carinskem nadzoru, in nato obravnavati, ali ta kot „posebni postopek, ki se nanaša na carinski nadzor,“ utemeljuje odložni postopek ali režim, v primeru katerega se trošarine ne sme naložiti.
i) Obstoj carinskega nadzora v postopku v glavni stvari
91.
V skladu s členom 4, točka 13, CZ carinski nadzor pomeni splošne ukrepe carinskih organov za zagotovitev spoštovanja carinskih predpisov, po potrebi pa tudi drugih predpisov, ki veljajo za blago, zavezano carinskemu nadzoru.
92.
Carinski nadzor se je v obravnavanem primeru v skladu s členom 37(1) CZ začel z dejanjem vnosa blaga na carinsko območje. Morebitna nepravilna oznaka blaga tega ne ovira. Za začetek carinskega nadzora namreč ni pomembno, ali je bil vnos blaga na območje Unije zakonit. ( 34 )
93.
Carinski nadzor se prav tako ni končal v skladu s členom 37(2) CZ. Pri blagu, ki ni iz Unije, traja toliko časa, dokler se carinski status blaga ne spremeni, in sicer dokler blago, ki ni iz Unije, ne postane blago Unije, dokler blago ni vneseno v prosto cono ali prosto skladišče, oziroma do njegovega ponovnega izvoza ali uničenja. ( 35 ) Nobena od teh možnosti ni pomembna za ta primer. ( 36 )
94.
Blago prav tako ni bilo izvzeto iz nadzora, ( 37 ) saj so organi imeli kadar koli dejansko in pravno možnost, da izvedejo carinske ukrepe in so na Madžarskem to tudi storili.
95.
Potemtakem je zdaj treba še obravnavati, ali je carinski nadzor blaga „posebni postopek, ki se nanaša na carinski nadzor“, ki se izvaja nad blagom držav nečlanic, v smislu člena 4, točka 6, Direktive 2008/118.
ii) Pojem „posebni postopek, ki se nanaša na carinski nadzor“
96.
Formulacija „posebni postopek“ v slovenski različici člena 4, točka 6, Direktive 2008/118 povzroča dvome, ali je s tem lahko mišljen tudi carinski nadzor v skladu s členom 37 CZ.
97.
Zaradi izraza „posebni“ namreč lahko takoj pomislimo na to, da avtor direktive v pojem odložnega postopka ali režima ni želel zajeti vseh postopkov carinskega nadzora, temveč samo en del teh postopkov, pri čemer ni jasno, kateri postopki naj bi bili s tem mišljeni.
98.
Izraz „ob vstopu […] na carinsko območje Skupnosti“ v členu 4, točka 6, Direktive pa, nasprotno, kaže na to, da se določba navezuje na dejanski prehod meje, s katerim se začne carinski nadzor, in da odlog trošarine ne nastopi šele s poznejšo deklaracijo za carinski postopek.
99.
Na podlagi pregleda besedila člena 4, točka 6, Direktive 2008/118 v različnih uradnih jezikih Unije si ni mogoče ustvariti jasne slike. Medtem ko večina različic vsebuje formulacije, ki so primerljive z nemško različico, ( 38 ) pa španska različica nima nobene omejitve na „posebni“ postopek carinskega nadzora. ( 39 )
100.
Tudi zgodovina nastanka določbe ne osvetli tega, ali naj bi bil carinski nadzor glede na pojmovanje avtorja direktive „posebni postopek, ki se nanaša na carinski nadzor“. V prvotnem predlogu Komisije besede „posebni“ še ni bilo. Nasprotno, v skladu z navedenim predlogom pomeni odložni postopek „katero koli ureditev, določeno v [carinskem zakoniku], nanašajočo se na carinski nadzor, ki se izvaja ob vstopu blaga držav nečlanic na carinsko območje Skupnosti“. ( 40 ) Iz nadaljnje zgodovine nastanka določbe ni mogoče razbrati nobenega napotka, ali in, če da, v kakšnem obsegu naj bi se s pozneje dodanim pridevnikom „posebni“ v številnih jezikovnih različicah omejil obseg učinka odloga trošarine.
101.
Zaradi te terminološke nejasnosti je treba pomen spornega pojma ugotoviti s sistematično in teleološko razlago. Ti sta v prid širokemu razumevanju pojma.
102.
Ker ima značilnost „posebnega postopka, ki se nanaša na carinski nadzor“ v okviru člena 4, točka 6, Direktive 2008/118 samostojno in praktično pomembno področje uporabe, jo je treba razlikovati od ostalih primerov, ki jih našteva določba in na katerih prav tako lahko temelji odložni postopek ali režim, to so „začasna hramba, proste cone ali prosta skladišča ter katera koli ureditev, določena v členu 84(1)(a) [carinskega zakonika]“.
103.
Druga možnost, „začasna hramba“, se začne s predložitvijo blaga carini ( 41 )in se konča s pridobitvijo ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab.
104.
Torej ustreza sistematiki predpisa, da se „posebni postopki, ki se nanašajo na carinski nadzor“ v smislu prve možnosti v členu 4, točka 6, Direktive 2008/118 nanašajo na dejanske in pravne postopke od prehoda meje do predložitve blaga carini, ki so urejeni v členih do 37 do 39 CZ. Tja spada, med drugim, carinski nadzor.
105.
V prid temu, da obstaja odložni postopek ali režim v obliki carinskega nadzora v skladu s členom 37 CZ, pa je predvsem uvodna izjava 7 Direktive 2008/118, ki ponazarja cilj, ki mu sledi avtor direktive.
106.
V skladu s to uvodno izjavo Direktiva temelji na premisi, da „odložni postopki […] določajo ustrezno spremljanje trošarinskega blaga, za katero veljajo določbe [carinskega zakonika]“, ( 42 ) in da zato „ni potrebna ločena uporaba sistema spremljanja trošarin, dokler za trošarinsko blago velja carinski odložni postopek ali režim Skupnosti“.
107.
Če se obveznost plačila trošarine za blago odloži, ko blago preide mejo, potem to ustreza osnovni misli avtorja direktive, da se je treba izogniti podvajanju (carinskih in trošarinskih) postopkov. Od takrat dalje je namreč blago že pod carinskim nadzorom v skladu s členom 37 CZ in ni nobene potrebe ( 43 ) po posebnem trošarinskem nadzoru.
108.
Če iz carinskega nadzora ne bi izhajal noben odložni postopek ali režim v smislu Direktive in bi ob prehodu meje nastala obveznost plačila trošarine, bi bilo tudi naštevanje nadaljnjih postopkov ( 44 ) v okviru člena 4, točka 6, Direktive, ki tvorijo podlago za učinkovanje odloga trošarine, praktično brezpredmetno, saj obveznost plačila trošarine, ki nastane z vnosom blaga, ne bi prenehala s tem, da bi bilo blago nato dano v odložni postopek ali režim.
109.
Iz tega sledi, da mora v skladu z Direktivo 2008/118 učinek odloga trošarine nastopiti, kakor hitro in dokler je blago pod carinskim nadzorom v skladu s členom 37 CZ.
110.
Sporno blago je bilo torej od vstopa na območje Unije predmet carinskega nadzora, ki je „odložni postopek ali režim“ v skladu s členom 4, točka 6, Direktive 2008/118, zaradi česar za blago ni nastala obveznost plačila trošarine v skladu s členom 2(b), ker ni šlo za uvoz v smislu člena 4, točka 8, navedene direktive.
111.
Če se sledi takemu naziranju, potem postanejo položaji, navedeni v drugem in tretjem vprašanju za predhodno odločanje, brezpredmetni: Posamezne, tam navedene postopke – začasna hramba, zunanji tranzit in carinsko skladiščenje – potemtakem ne bi bilo treba več obravnavati, saj bi bili, potem ko carinski nadzor utemelji odložni postopek ali režim, zaradi katerega ni mogoče naložiti trošarine, za odločilno vprašanje zavezanosti za plačilo trošarine prav tako nepomembni kot vprašanje o upoštevnosti neustreznih spremnih dokumentov blaga.
112.
Iz previdnosti pa je vendarle treba v nadaljevanju še preveriti, kako bi bilo treba presojati dejansko stanje v postopku v glavni stvari, če iz carinskega nadzora ne bi bilo mogoče sklepati, da gre za odložni postopek ali režim, ki odloži trošarino.
113.
Obravnavati je treba postopek, naveden v drugem vprašanju za predhodno odločanje, in preveriti, ali je zaradi napačne oznake tarifne številke v spremnih dokumentih blaga vprašljiva začasna hramba blaga, zunanji tranzit proti Madžarski in tamkajšnje carinsko skladiščenje blaga. V zvezi s tem je treba glede na podatke predložitvenega sodišča domnevati, da je bilo blago pri vsakem od teh postopkov označeno z (neustrezno) tarifno številko 2401 10 35 KN.
b) Začasna hramba, zunanji tranzitni postopek in postopek carinskega skladiščenja kot odložni postopki ali režimi v smislu Direktive 2008/118
114.
Kot je bilo že navedeno, postane blago v skladu s členom 2(b) Direktive 2008/118 z uvozom trošarinsko blago, kamor v skladu s členom 4, točka 8, spada vstop na območje Unije, če blago ni predmet odložnega postopka ali režima. V tem smislu obstaja usklajenost med carinskim dolgom, ki je vezan na uvoz, in trošarino.
115.
Začasna hramba, tranzitni postopek in postopek carinskega skladiščenja so v skladu s členom 4, točka 6, Direktive 2008/118 v povezavi s členom 84(1)(a) CZ „carinski odložni postopki“ v smislu navedene direktive.
116.
Pod kakšnimi pogoji se blago znajde v začasni hrambi, tranzitnem postopku ali postopku carinskega skladiščenja, pa Direktiva 2008/118 ne ureja. Zato je treba v tem smislu uporabiti določbe carinskega zakonika. Ali navedba neustrezne tarifne številke pripelje do nastanka obveznosti plačila trošarine, je nazadnje odvisno od tega, ali se upoštevajo določbe carinskega zakonika.
117.
Pri tem je treba upoštevati, da ne povzroči vsaka kršitev določbe carinskega zakonika, da obravnavanje blaga v odložnem postopku ali režimu v smislu člena 4, točka 8, Direktive 2008/118 spodleti in da zato nastane trošarinski dolg. Nasprotno, v obravnavanem primeru je bistveno, ali bi navedba neustrezne tarifne številke v spremnih dokumentih pripeljala do nastanka carinskega dolga v skladu s členi od 202 do 205 CZ.
i) Začasna hramba
118.
V skladu s členom 50 CZ dobi blago, predloženo carini, do pridobitve ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab takoj po predložitvi status blaga v začasni hrambi.
119.
Predložitev blaga carini je urejena v členu 40 CZ in v členu 4, točka 19, CZ opredeljena kot uradno obvestilo carinskim organom, da je blago prispelo k carinskemu uradu oziroma na drug odobren kraj.
120.
V skladu s členom 202(1) CZ je posledica kršitve obveznosti predložitve blaga carini – zaradi nezakonitega vnosa blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, na carinsko območje – nastanek carinskega dolga.
121.
Obveznost predložitve blaga carini preneha šele z obvestilom, da je blago prispelo k carinskemu uradu. Sodišče je v zadevi Papismedov s sklicevanjem na člena 43 in 45 CZ (stara različica) vendarle izpeljalo povezavo med skupno deklaracijo in zakonito predložitvijo blaga carini ter odločilo, da gre za kršitev obveznosti predložitve blaga carini, „ko predložitev blaga carini […] spremlja predložitev skupne deklaracije ali carinske deklaracije, ki daje opis tipa blaga, ki nima nobene zveze z resničnostjo“. ( 45 )
122.
Zdaj je ta povezava izrecno določena v členu 186(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2454/93 (v nadaljevanju: Uredba o izvajanju CZ). ( 46 ) V skladu s tem členom mora biti neskupnostno blago, ki se predloži carini, zajeto s skupno deklaracijo za začasno hrambo, ki jo je treba oddati najpozneje pri predložitvi blaga carini.
123.
Drugače kot v zadevi Papismedov pa se v obravnavanem primeru z napačno oznako („kuhinjski pripomočki“ namesto ustrezne oznake „cigarete“) ne prikriva prave narave večine blaga. V tem primeru ne manjka celotno obvestilo v zvezi z enim delom blaga, da je to blago prispelo na carinski urad. Samo navedba tarifne številke 2401 10 35 KN nasprotuje dejanskim razmerjem, saj je treba blago v resnici uvrstiti v oznako KN 2403 10 90.
124.
Glede na te okoliščine je treba torej ugotoviti, ali vsebinsko nepravilna navedba tarifne številke v skupni deklaraciji za začasno hrambo že pripelje do tega, da se za blago šteje, da ni bilo predloženo carini in lahko zato nastaneta carinski in trošarinski dolg.
125.
Skupna deklaracija za začasno hrambo se po vsebini in cilju razlikuje od vstopne skupne deklaracije, ki se v skladu s členom 36a CZ odda pred vstopom blaga na carinsko območje, in od carinske deklaracije iz člena 59 CZ.
126.
Medtem ko so v skladu s carinskim zakonikom in njegovimi izvedbenimi predpisi potrebni posebni podatki o KN za vstopno in carinsko deklaracijo, pa člen 186(1), prvi pododstavek, Uredbe za izvajanje CZ tega ne določa za skupno deklaracijo za začasno hrambo, temveč samo da carinski organi določijo podrobnosti. Obrazec št. 0306 nemških carinskih organov, na primer, ne vsebuje nobene zahteve po navedbi tarifne številke v skladu s KN.
127.
Da torej pravilna navedba tarifne številke KN v okviru skupne deklaracije za začasno hrambo ne sme biti bistvena, je v skladu tudi s ciljem predpisov, ki to urejajo.
128.
Skupna deklaracija začasno hranjenega blaga naj bi carinskim organom omogočila, da preverijo, ali je za blago pravočasno določena carinsko dovoljena raba ali uporaba ( 47 ) in da se začasno hranjeno blago skladišči izključno na za to predvidenih krajih in pod določenimi pogoji.
129.
Iz tega cilja izhaja, da zgolj napačna navedba tarifne številke ne ovira nujno pravilne predložitve carini, če je vrsta blaga v bistvu pravilno opisana, če je količina blaga ustrezna in podatki o embalaži blaga ustrezajo dejanskim razmerjem. Ustrezna navedba zadevnega poglavja KN ni bistvena za vprašanje, ali podatki v tem smislu zadostujejo. Kombinirana nomenklatura namreč včasih v istem poglavju navaja zelo različno blago. Poglavje 24, ki se uporabi v tem primeru, pokriva na primer tako tobačne odpadke kot tudi cigare. Ali je treba poimenovanje blaga za predložitev carini in začasno hrambo šteti v glavnem za pravilno, je treba vendarle presojati glede na to, ali razpoložljivi podatki v celoti omogočajo nedvoumno uvrstitev blaga za deklaracijo.
130.
Da je šlo za to pri predložitvi blaga carini v dejanskem stanju v postopku v glavni stvari, se zdi glede na podatke, ki jih ima Sodišče na razpolago, verjetno; vendar pa mora o tem odločiti predložitveno sodišče.
131.
Ker ni kršitve v smislu člena 202 CZ, bi bilo torej sporno blago ob vstopu v Slovenijo učinkovito dano v odložni postopek ali režim v skladu s členom 4, točka 6, Direktive 2008/118, tako da ne bi šlo za uvoz v skladu s členom 2(b) iste direktive in ne bi nastala obveznost plačila trošarine.
132.
Vendar pa je treba še pojasniti, ali je bilo začasno hranjeno blago kljub navedbi nepravilne tarifne številke potem učinkovito dano v zunanji tranzitni postopek in nato na Madžarskem pravilno v postopek carinskega skladiščenja in da še zmeraj ni nastala obveznost za plačilo trošarine v skladu s členom 4, točka 8, Direktive 2008/118.
ii) Tranzitni postopek in postopek carinskega skladiščenja
133.
V skladu s členom 59(1) CZ je treba za vsako blago, ki naj bi bilo dano v carinski postopek, vložiti deklaracijo za ta carinski postopek. V okviru te deklaracije je treba navesti tarifno številko blaga vključno s pravilno tarifno podštevilko. ( 48 ) To velja tako za tranzitni postopek kot za postopek carinskega skladiščenja. Navedba nepravilne tarifne številke krši to obveznost.
134.
Vsekakor je treba ugotoviti, da gre v primerih, kakršen je obravnavani, za vnos blaga v odložni postopek ali režim, to pomeni za vprašanje, ali je sploh treba plačati uvozne dajatve, in ne za to, kakšna je višina teh dajatev. Načeloma je mogoče neskupnostno blago dati v zunanji tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja, ne da bi bila pri tem tarifna številka bistvena.
135.
Poleg tega je treba upoštevati, da se sistematika uvrščanja zapletena in ni odvisna samo od dejstev, ampak tudi od pravne presoje. Pravilna razlaga in uporaba tarifnih številk kombinirane nomenklature je redno predmet sporov in sodnih odločb, na kar kaže tudi obravnavani primer. Ni nujno, da je vsaka napaka, ki se zgodi, resna.
136.
V obravnavanem primeru je bilo blago sicer nepravilno uvrščeno, vendar ne v tarifno številko KN, ki bi bila popolnoma v nasprotju z njegovo naravo. Navedena številka in številka, ki je dejansko ustrezna, imata, nasprotno, na splošno primerljive značilnosti. Čeprav se od prevoznega in logističnega podjetja, kot je družba Schenker, sme pričakovati strokovnost na področju tarifnega uvrščanja blaga, tu ne gre za očitno in popolnoma napačno uvrstitev.
137.
Tudi možnost, ki je načeloma na voljo, da se v skladu s členom 12(1) CZ pri carinskih organih zahteva zavezujočo tarifno informacijo in temu primerno označi blago, ne pripelje do tega, da vsaka nepravilna uvrstitev nujno pripelje do nastanka carinskega dolga. Sicer bi člen 12 CZ povzročil, da bi bili prevozniki blaga ob najmanjšem dvomu prisiljeni podati zahtevo carinskim organom. To, prvič, ne bi bilo praktično niti za prevoznike niti za carinske organe, na kar je bilo opozorjeno na javni obravnavi, in drugič, bi bilo v nasprotju s smislom člena 12 CZ, ki je zasnovan predvsem kot fakultativno pomožno sredstvo za boljšo predvidljivost, kako bodo carinski organi carinsko obravnavali blago.
138.
Poleg tega bi člen 65 CZ, ki določa možnost, da se popravijo napake v carinski deklaraciji, praktično izgubil pomen, če bi navedba nepravilne tarifne številke v carinski deklaraciji samodejno povzročila nastanek carinskega dolga.
139.
Zato se v končni fazi ne zdi upravičeno, da se navedba napačne tarifne številke pri deklaraciji v zunanji tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja kaznuje z nastankom carinskega dolga, če je blago v glavnem pravilno opisano.
140.
Čeprav mora o tem odločiti predložitveno sodišče, pa razpoložljive informacije ne podpirajo domneve, da gre za dovolj resno kršitev. ( 49 ) Potem bi se odložni učinek iz člena 4, točka 8, Direktive 2008/118 ohranil tudi med vnosom in skladiščenjem na Madžarskem. Ker ne bi šlo za „uvoz“ v smislu člena 2(b) navedene direktive, pa ne bi niti nastala obveznost plačila trošarine.
3. Odgovor na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje
141.
Glede na vse zgoraj navedeno je treba na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da ker je bilo blago od vnosa na območje Unije predmet carinskega nadzora, ki je podlaga za „odložni postopek ali režim“ v skladu s členom 4, točka 6, Direktive 2008/118, in ker ni šlo za uvoz v smislu člena 4, točka 8, navedene direktive, za sporno blago ni nastala obveznost plačila trošarine v skladu s členom 2(b) in kljub neustrezni navedbi v spremnih dokumentih ni nastal trošarinski dolg. Člen 4, točka 6, Direktive 2008/118 je treba razlagati tako, da je mogoče šteti, da je bilo blago kljub navedbi neustrezne tarifne številke dano v začasno hrambo, zunanji tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja in s tem v „carinski odložni postopek ali režim“, če je vrsta blaga v glavnem pravilno opisana ter količina blaga in podatki o embalaži blaga ustrezajo dejanskim razmerjem. Če je tako, potem za blago ni nastala obveznost plačila trošarine v skladu s členom 2(b) Direktive 2008/118, ker ni šlo za uvoz v smislu člena 4, točka 8, navedene direktive.
C – Četrto vprašanje za predhodno odločanje
142.
S četrtim vprašanjem za predhodno odločanje želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali je treba pojem „nepravilnost“ iz člena 38 Direktive 2008/118 razlagati tako, da zajema položaje, v katerih je v spremnih dokumentih navedena neustrezna tarifna številka blaga.
143.
Člen 38 Direktive 2008/118 ne ureja – drugače kot njena člena 2 in 7 – nastanek obveznosti plačila trošarine, ampak rešuje morebitne spore med več državami članicami o pristojnosti za pobiranje trošarine. Razlaga pojma „nepravilnost“ je torej pomembna samo za vprašanje, katera država članica je upravičena pobirati trošarino, ne pa za vprašanje, ali je nastala obveznost plačila trošarine.
144.
Člen 38(1) Direktive 2008/118 določa, da če med gibanjem trošarinskega blaga pride do nepravilnosti v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo to blago dano v porabo, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.
145.
Člen 38(4) Direktive 2008/118 pri tem opredeljuje pojem „nepravilnost“ kot okoliščine, ki nastanejo med gibanjem trošarinskega blaga iz člena 33(1) ali 36(1), ki niso zajete v členu 37, ( 50 ) zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni ustrezno končalo. ( 51 )
146.
Za gibanje trošarinskega blaga v smislu Direktive 2008/118 gre, kadar se trošarinsko blago, ki je že bilo dano v porabo v eni državi članici, skladišči v komercialne namene v drugi državi članici, ( 52 ) da bi bilo tam dobavljeno ali uporabljeno oziroma kupljeno v drugi državi članici in ga je prodajalec tja poslal ali odposlal.
147.
Glede na okoliščine obravnavanega primera je treba ugotoviti, da predpostavke iz člena 38(4) Direktive 2008/118 niso podane.
148.
Prvič, blago v Sloveniji ni bilo dano v prost promet, temveč je bilo v odložnem postopku ali režimu. Drugič, družba Schenker blaga na Madžarskem ni skladiščila zato, da bi ga nato tam dobavila ali uporabila v smislu člena 33 Direktive 2008/118, temveč ga je hotela odposlati naprej v Ukrajino.
149.
Nazadnje je torej treba, tako kot Komisija, Madžarska in družba Schenker, izhajati iz tega, da navedba napačne tarifne številke v obravnavanem primeru ne pripelje do nepravilnosti, navedene v členu 38 Direktive 2008/118.
VI – Predlog
150.
V skladu z zgoraj navedenim Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje odgovori tako:
Blaga, ki ga je mogoče uporabiti kot tobak za kajenje brez nadaljnje predelave in kakršno je predmet postopka v glavni stvari, ni mogoče obravnavati kot „lahki zračno sušeni tobak“ v skladu z oznako KN 2401 10 35, temveč – če ni pretežno sestavljeno iz tobačnih odpadkov – kot „[d]rug predelan tobak“ in ga je treba uvrstiti v tarifno številko 2403 KN. Če je blago še v razsutem stanju, kompaktno in v škatlah, obloženih s plastiko, z neto težo 30 kg, ga je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2403 10 90 KN.
Ker je bilo sporno blago od vstopa na območje Unije predmet carinskega nadzora, ki je „odložni postopek ali režim“ v skladu s členom 4, točka 6, Direktive 2008/118, in ker ni šlo za uvoz v smislu člena 4, točka 8, navedene direktive, za sporno blago ni nastala obveznost plačila trošarine v skladu s členom 2(b) in kljub neustrezni navedbi v spremnih dokumentih ni nastal trošarinski dolg. Člen 4, točka 6, Direktive 2008/118 je treba razlagati tako, da je mogoče šteti, da je bilo blago kljub navedbi neustrezne tarifne številke dano v začasno hrambo, zunanji tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja in s tem v „carinski odložni postopek ali režim“, če je vrsta blaga v glavnem pravilno opisana ter količina blaga in podatki o embalaži blaga ustrezajo dejanskim razmerjem. Če je tako, potem za blago ni nastala obveznost plačila trošarine v skladu s členom 2(b) Direktive 2008/118, ker ni šlo za uvoz v smislu člena 4, točka 8, navedene direktive.
Navedba napačne tarifne številke v obravnavanem primeru ne pripelje do nepravilnosti, navedene v členu 38 Direktive 2008/118.
( 1 ) Jezik izvirnika: nemščina.
( 2 ) Upravno in delovno sodišče v Debrecenu.
( 3 ) Generalna davčna in carinska uprava pokrajine Észak-alföld.
( 4 ) UL 1987, L 198, str. 3.
( 5 ) Glej končne določbe Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu za poimenovanje in označevanje blaga, UL 1987, L 198, str. 9: „Napisana v angleščini in francoščini, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni […]“.
( 6 ) Ker je za postopek v glavni stvari odločilen pravni položaj, ki je veljal spomladi leta 2011, ko je blago prispelo na ozemlje Unije, so upoštevne pojasnjevalne opombe v različici iz leta 2007, ne pa v različici iz leta 2012.
( 7 ) Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 861/2010 z dne 5. oktobra 2010 (UL L 284, str. 1).
( 8 ) V skladu s členom 2 Uredbe št. 861/2010 je začela zadevna različica veljati 1. januarja 2011, ta različica pa je pomembna za presojo pravnega položaja v tej zadevi.
( 9 ) Pojasnjevalne opombe Evropske komisije Kombinirane nomenklature Evropske unije (2011/C 137/01) na podlagi člena 9(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL 2011, C 137, str. 1).
( 10 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1).
( 11 ) Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 145, str. 1) se pri presoji pravnega položaja v času, ki je pomemben za odločanje, ne upošteva. Člen 188(1) tega pravnega akta sicer navede določbe, ki veljajo že od 24. junija 2008. Pri tem pa gre vendarle samo za pravne podlage za izvedbene predpise. Razen člena 30 v zvezi z dajatvami in stroški, se v skladu s členom 188(2) vse druge določbe začnejo uporabljati, ko se začnejo uporabljati izvedbeni predpisi, sprejeti na podlagi členov iz odstavka 1. Za to pa v obdobju, ki je tu pomembno (januar 2011), ni šlo.
( 12 ) Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009, L 9, str. 12), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/12/EU z dne 16. februarja 2010 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak, ter Direktive 2008/118/ES (UL L 50, str. 1).
( 13 ) Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, str. 24). Navedena direktiva je v skladu s členom 22 začela veljati 1. januarja 2011.
( 14 ) Glej sodbi Lohmann in Medi Bayreuth (od C‑260/00 do C‑263/00, EU:C:2002:637, točka 26) in Lukoyl Neftohim Burgas (C‑330/13, EU:C:2014:1757, točki 27 in 28).
( 15 ) Glej sodbe Krüger (C‑334/95, EU:C:1997:378, točki 22 in 23), Byankov (C‑249/11, EU:C:2012:608, točka 57) in Lukoyl Neftohim Burgas (C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 29).
( 16 ) Glej moje sklepne predloge v zadevah Ikegami Electronics (C‑467/03, EU:C:2005:49, točke od 31 do 36), Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht (C‑311/04, EU:C:2005:595, točke 27, 28 in 35), Uroplasty (C‑514/04, EU:C:2006:56, točke od 42 do 44) in Turbon International (C‑250/05, EU:C:2006:384, točki 38 in 40).
( 17 ) Glej zgolj sodbe Dittmeyer (C‑69/76 in C‑70/76, EU:C:1977:25, točka 4), LTM (C‑201/96, EU:C:1997:523, točka 17) in Glob-Sped AG (C‑328/97, EU:C:1998:601, točka 26).
( 18 ) Sodba Dittmeyer (69/76 in 70/76, EU:C:1977:25, točka 4).
( 19 ) Glej moje sklepne predloge v zadevi Ikegami Electronics (C‑467/03, EU:C:2005:49, točka 35).
( 20 ) Izvedensko mnenje v madžarskem izvirniku uporablja pojem „dohányzásra kész dohány“.
( 21 ) To velja tudi za formulaciji „Tabacs bruts ou non fabriqués“ oziroma „unmanufactured tobacco“ ustreznih tarifnih številk v zavezujočih različicah HS.
( 22 ) Moj poudarek.
( 23 ) Moj poudarek.
( 24 ) Glej v zvezi s tem razlogom za nadzor sodbo Dittmeyer (69/76 in 70/76, EU:C:1977:25, točka 4).
( 25 ) Glej številko 2 pojasnjevalnih opomb k HS (pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2401 30 00 KN).
( 26 ) Moj poudarek.
( 27 ) Tarifna številka 2402 KN ne pride v poštev. Njeno besedilo („Cigare, cigarilosi in cigarete […]“) in pojasnjevalne opombe h KN jasno določajo, da so zajeti samo „zvitki tobaka, ki jih je kot take mogoče kaditi“ in torej ne tobak v razsutem stanju brez ovojnega oziroma veznega lista, kakršen se obravnava v postopku v glavni stvari. Temeljit preizkus te tarifne številke je zato odveč.
( 28 ) Prvotni predlog Direktive 2011/64 je predvideval popolno uskladitev trošarinskih stopenj za tobačne izdelke. V končni fazi Direktiva določa zgolj minimalne stopnje.
( 29 ) Direktiva 2011/64 združuje direktive 95/59, 92/79 in 92/80, ki so navedene v členu 1(1)(c) Direktive 2008/118.
( 30 ) Glej njena člena 1 in 2(1)(c)(i) v povezavi s členom 5(1)(a) in (2).
( 31 ) Ne obstajajo nobeni indici, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo blago v smislu člena 4, točka 8, Direktive 2008/118 „sproščeno“ iz carinskega nadzora oziroma iz zunanjega tranzitnega postopka ali postopka carinskega skladiščenja. Torej je pomembno zgolj vprašanje, ali je bilo blago predmet carinskega odložnega postopka ali režima.
( 32 ) Ta, tu odločilna opredelitev, je širša od opredelitve iz carinskega zakonika, ki opredeljuje samo postopek iz člena 84(1)(a) CZ kot odložni postopek.
( 33 ) Glej točko 2.4 njenih pisnih stališč.
( 34 ) Glej sodbo Papismedov in drugi (C‑195/03, EU:C:2005:131, točka 22).
( 35 ) Glej sodbo Papismedov in drugi (C‑195/03, EU:C:2005:131, točka 21).
( 36 ) Predvsem blago ni zamenjalo statusa, saj ta v skladu s členom 79 CZ določa sprostitev v prosti promet, kar pa je med drugim odvisno od tega, ali so bile plačane uvozne dajatve. Glej v zvezi s tem sodbo D. Wandel (C‑66/99, EU:C:2001:69, točka 36).
( 37 ) Glej v zvezi s tem moje sklepne predloge v zadevi Papismedov (C‑195/03, EU:C:2004:572, točka 38).
( 38 ) Glej, na primer, formulacije „any one of the special procedures“, „l'un des régimes spéciaux“, „vastgestelde bijzondere procedure“, „una delle procedure speciali“, „um dos procedimentos especiais“.
( 39 ) „‚[R]égimen aduanero suspensivo‘: cualquiera de los regímenes previstos en el Reglamento (CEE) no 2913/92 en relación con el control aduanero del que su objeto las mercancías no comunitarias en el momento de su introducción en el territorio aduanero de la Comunidad, en depósitos temporales […]“.
( 40 ) Glej člen 4(2) predloga Komisije za direktivo v različici z dne 26. februarja 2008 (COM(2008) 78 final).
( 41 ) Glej člen 50 CZ. V skladu s členom 4, točka 19, CZ pomeni „[p]redložitev blaga carini“ uradno obvestilo carinskim organom, ki se opravi na predpisan način, da je blago prispelo k carinskemu uradu oziroma na drug kraj, ki so ga carinski organi določili oziroma odobrili.
( 42 ) Moj poudarek.
( 43 ) Tudi na podlagi obrazložitve predloga Komisije za Direktivo 2008/118 naj bi se izognili podvajanju postopkov; glej v zvezi s tem str. 6 obrazložitve predloga Komisije za Direktivo Sveta o splošnem režimu za trošarino v različici z dne 26. februarja 2008.
( 44 ) Določba omenja začasno hrambo, proste cone ali prosta skladišča ter katero koli ureditev, določeno v členu 84(1) Uredbe.
( 45 ) Sodba Papismedov in drugi (C‑195/03, EU:C:2005:131, točka 31).
( 46 ) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1063/2010 z dne 18. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 307, str. 1).
( 47 ) Glej člen 186(7) Uredbe za izvajanje CZ.
( 48 ) Sodba DP grup EOOD (C‑138/10, EU:C:2011:587, točka 40), ki se sklicuje na sodbo Top Hitz Holzvertrieb/Komisija (378/87, EU:C:1989:209, točka 26).
( 49 ) Glej v zvezi s tem dognanja v točkah 134 do 137 teh sklepnih predlogov.
( 50 ) Člen 37 Direktive 2008/118 zajema primere v celoti uničenega ali nepovratno izgubljenega blaga.
( 51 ) Glej člen 10(6) Direktive 2008/118, ki opredeljuje pojem „nepravilnost“ v okviru režima odloga plačila trošarine.
( 52 ) V skladu s členom 33(1), prvi pododstavek, je „skladiščenje v komercialne namene“, med drugim, skladiščenje trošarinskega blaga osebe, ki ni fizična oseba.
Full & Egal Universal Law Academy