16.6.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 184/20
Pritožba, ki jo je AC-Treuhand AG vložila 17. aprila 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. februarja 2014 v zadevi T-27/10, AC-Treuhand AG proti Evropski komisiji
(Zadeva C-194/14 P)
2014/C 184/24
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: AC-Treuhand AG (zastopnika: C. Steinle in I. Bodenstein, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijano sodbo razveljavi;
—
Odločbo Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na pritožnico;
podredno, zniža globi, naloženi pritožnici v členu 2, točki 17 in 38, navedene odločbe;
—
podredno glede na predlog iz točke 2, zadevo vrne Splošnemu sodišču, da to odloči v skladu s pravno presojo iz sodbe Sodišča;
—
vsekakor Komisiji naloži plačilo stroškov, ki so pritožnici nastali v postopku pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. februarja 2014 v zadevi T-27/10. Splošno sodišče je s to sodbo zavrnilo tožbo, vloženo zoper Odločbo Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji).
2.
Pritožnica uveljavlja skupno štiri pritožbene razloge:
3.
V okviru prvega pritožbenega razloga pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je pravo napačno uporabilo s tem, da je široko razlagalo člen 81 ES (sedaj člen 101 PDEU) – s čimer je kršilo načelo zakonitosti (nullum crimen sine lege und nulla poena sine lege) iz člena 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina o temeljnih pravicah, LTP) – zaradi česar stopnja natančnosti in predvidljivosti dejanskega stanu, ki se zahteva v skladu z načelom pravne države, v obravnavanem primeru ni več podana. S tem naj bi Splošno sodišče kršilo člen 81 ES in 49(1) LTP.
4.
V okviru drugega pritožbenega razloga pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče pri zavrnitvi četrtega tožbenega razloga pravo napačno uporabilo s tem, da ni upoštevalo mej, katerim je ob upoštevanju načela zakonitosti (člen 49(1) LTP) in načela enakega obravnavanja podvržena diskrecijska pravica Komisije v zvezi z določanjem glob.
5.
V okviru tretjega pritožbenega razloga pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo člen 23(2) in (3) Uredbe 1/2003 in Smernice o določanju glob. Pritožnica naj bi navedla, da bi se njeni globi ob upoštevanju metod iz Smernic iz leta 2006 morali določiti na podlagi honorarja, prejetega za opravljanje storitev v zvezi s kršitvami, in ne na pavšalen način. Splošno sodišče pa naj bi to trditev neupravičeno zavrnilo in presodilo, da je višina glob primerna.
6.
V okviru četrtega pritožbenega razloga pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo člen 261 PDEU ter člena 23(3) in 31 Uredbe 1/2003, ker je nezadostno in pravno nepravilno izvršilo svojo neomejeno pristojnost. Poleg tega naj bi Splošno sodišče v okviru izvrševanja svoje neomejene pristojnosti kršilo celo načelo zakonitosti (člen 49(1) LTP), načelo enakega obravnavanja in načelo sorazmernosti.
Full & Egal Universal Law Academy