13.10.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 361/2
Pritožba, ki jo je Pêra-Grave – Sociedade Agrícola, Unipessoal, L d a vložila 22. maja 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 27. februarja 2014 v zadevi T-602/11, Pêra-Grave – Sociedade Agrícola, Unipessoal, L d a proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-249/14 P)
2014/C 361/02
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Pêra-Grave – Sociedade Agrícola, Unipessoal, Ld a (zastopnik: J. de Oliveira Vaz Miranda de Sousa, odvetnik)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Fundação Eugénio de Almeida
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
sodbo Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2014 v zadevi T–602/11 razveljavi;
—
podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču, da to o njej dokončno odloči;
—
UUNT kot toženi stranki v postopku pred Splošnim sodiščem naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka trdi, da je izpodbijana sodba napačna v delu, v katerem je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti. (1) Ta pritožbeni razlog je sestavljen iz treh delov, ki temeljijo na teh nizih trditev:
1.
Splošno sodišče ni ustrezno obrazložilo dejanske verjetnosti zmede pri zadevnih znamkah. Ustrezna in objektivna ugotovitev dejanske verjetnosti zmede med znamkama ne more temeljiti zgolj na tem, da glede na enakost blaga pod tema znamkama in zelo nizko stopnjo vizualne podobnosti ter nizko stopnjo slušne podobnosti med njima (čeprav sta pomensko različni) ni mogoče izključiti, da bi zadevni potrošnik lahko menil, da blago pod tema znamkama izvira od istega podjetja ali od gospodarsko povezanih podjetij. „Verjetnost zmede“ namreč ne pomeni zgolj možnosti za nastanek zmede, temveč verjetnost, da bo do nje prišlo. Ni mogoče predpostavljati verjetnosti zmede samo zaradi določene podobnosti med znamkama, čeprav gre pri njiju za isto blago.
2.
V izpodbijani sodbi je člen 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti napačno uporabljen tudi v delu, v katerem Splošno sodišče pri celostni presoji verjetnosti zmede med znamkami z zelo nizko stopnjo vizualne podobnosti in nizko stopnjo slušne podobnosti ni upoštevalo učinka in pomembnosti pomenske različnosti znakov. V skladu z ustaljeno sodno prakso bi morala pomenska vsebina prijavljene znamke zadostovati za nevtralizacijo zelo nizke stopnje vizualne podobnosti in nizke stopnje slušne podobnosti, ki ju je med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko ugotovilo Splošno sodišče.
3.
Nazadnje, Splošno sodišče je s tem, da je pri ugotovitvi verjetnosti zmede presojalo obstoj verjetnosti zmede med zadevnimi znaki, ne da bi upoštevalo vse dejavnike, ki se nanašajo na okoliščine zadeve, napačno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti. Natančneje, Splošno sodišče ni upoštevalo odločilne okoliščine dejanskega stanja v postopku, in sicer izvora, zgodovine ter geografskega pomena besede, vključene v znamke iz tega postopka, in njene simbolne povezave z blagom, označenim z navedenimi znaki. Splošno sodišče je tako v tem delu tudi izkrivilo dejansko stanje postopka.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti UL L 78, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy