8.9.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 303/12
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložila Rechtbank Amsterdam (Nizozemska) 28. maja 2014 – C. van der Lans proti Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV
(Zadeva C-257/14)
2014/C 303/17
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Rechtbank Amsterdam
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: C. van der Lans
Tožena stranka: Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Kako je treba razlagati pojem „dogodek“ iz uvodne izjave 14 [Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91]?
2.
Izredne razmere v smislu zgoraj navedene uvodne izjave 14 ob upoštevanju točke 22 sodbe Wallentin Hermann (2) ne sovpadajo s primeroma navedenimi dogodki, ki so našteti v drugem stavku navedene uvodne izjave 14 in jih je Sodišče v točki 22 navedene sodbe označilo kot dogodke. Ali je res, da dogodki v smislu zgoraj navedene točke niso enaki dogodku iz uvodne izjave 14 Uredbe
3.
Kako je treba razlagati pojem „izredne okoliščine“, ki je v skladu s točko 23 sodbe Wallentin Hermann povezan z nastankom „nepredvidenih pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta,“ v smislu zgoraj navedene uvodne izjave 14 [Uredbe], če nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, v skladu s točko 22 [navedene sodbe] same ne pomenijo izrednih okoliščin, lahko pa zaradi njih nastanejo take razmere?
4.
V skladu s točko 23 sodbe Wallentin Hermann je mogoče tehnično napako šteti za „nepredvideno pomanjkljivost, ki lahko prizadene varnost leta,“ in tako pomeni „dogodek“ v smislu točke 22 te sodbe; razmere, ki ta dogodek spremljajo, je mogoče v skladu s točko 23 te sodbe vseeno šteti za izredne, če se nanašajo na dogodek, ki ni neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ta nanj zaradi njegovih značilnosti ali izvora ne more dejansko vplivati; v skladu s točko 24 je reševanje tehnične napake, ki je posledica pomanjkljivega vzdrževanja, neločljivo povezano z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika; zato v skladu s točko 25 sodbe Wallentin Hermann take tehnične napake ne morejo pomeniti izrednih razmer. Iz teh preudarkov se zdi razvidno, da tehnična napaka, ki spada med „nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta,“ hkrati pomeni dogodek, ki je lahko povezan z izrednimi razmerami in lahko sam pomeni izredne razmere. Kako je treba razlagati točke od 22 do 25 sodbe Wallentin Hermann, da bi se to očitno protislovje odpravilo?
5.
Besedna zveza: „neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika“ se v skladu s sodno prakso nižjestopenjskih sodišč običajno razlaga kot „povezan z običajno dejavnostjo letalskega prevoznika“ – pri čemer gre poleg tega za razlago, ki je združljiva z nizozemsko besedo „inherent“ (neverodostojna različica sodbe) – tako da se na primer niti trčenja s pticami ali oblaki pepela ne štejejo za dogodke v smislu točke 23 sodbe Wallentin Hermann. Druga sodna praksa poudarja besedno zvezo: „in ki zaradi značilnosti ali izvora ni opazen pri dejanskem nadzoru“, ki je prav tako navedena v tej točki 23. Ali je treba pojem „neločljivo povezan“ razlagati tako, da zajema le dogodke, na katere lahko letalski prevoznik dejansko vpliva?
6.
Kako je treba razlagati točko 26 sodbe Wallentin Hermann oziroma kako je treba to točko razlagati ob upoštevanju odgovora Sodišča na vprašanji 4 in 5?
7.
(a)
Če je treba na vprašanje 6 odgovoriti, da pomenijo tehnične napake, ki se štejejo za nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, izredne razmere, zaradi katerih se je mogoče uspešno sklicevati na člen 5(3) Uredbe, kadar izvirajo iz dogodka, ki ni neločljivo povezan z opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ta nanj ne more dejansko vplivati: ali to potem pomeni, da lahko tehnična napaka, ki spontano nastane in je ni mogoče pripisati slabemu vzdrževanju niti ni odkrita med rednim vzdrževanjem (navedeni pregledi od A do D in dnevni pregled), pomeni izredne razmere ali pa ravno ne – glede nato, da je med rednimi obdobji vzdrževanja ni bilo mogoče ugotoviti – saj namreč takrat ni mogoče ugotoviti nobenega dogodka v smislu točke 26 sodbe Wallentin Hermann in tako tudi ni mogoče ugotoviti, je neločljivo povezan z opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ta nanj tudi ne more vplivati?
(b)
Če je treba na vprašanje 6 odgovoriti, da pomenijo tehnične napake, ki se štejejo za nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, dogodke v smislu točke 22 sodbe Wallentin Hermann, ter tehnična napaka spontano nastane in je ni mogoče pripisati slabemu vzdrževanju niti ni odkrita med rednim vzdrževanjem (navedeni pregledi od A do D in dnevni pregled): ali navedena tehnična napaka potem (ni) neločljivo povezana z opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ta v smislu zgoraj navedene točke 26 nanjo ne more dejansko vplivati?
(c)
Če je treba na vprašanje 6 odgovoriti, da pomenijo tehnične napake, ki se štejejo za nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, dogodke v smislu točke 22 sodbe Wallentin Hermann, ter tehnična napaka spontano nastane in je ni mogoče pripisati slabemu vzdrževanju niti ni odkrita med rednim vzdrževanjem (navedeni pregledi od A do D in dnevni pregled): katere razmere morajo biti povezane s to tehnično napako kdaj se te razmere lahko štejejo za izredne, tako da se je mogoče nanje sklicevati v smislu člena 5(3) Uredbe?
8.
Letalski prevoznik se lahko na izredne razmere sklicuje samo, če lahko dokaže, da so za odpoved/zamudo leta krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Ali je pravilno sklepanje, da se sprejetje vseh ustreznih ukrepov nanaša na preprečitev nastanka izrednih razmer in ne na sprejetje ukrepov za omejitev zamude na obdobje 3 ur iz člena 5(1)(c)(iii) Uredbe v povezavi s točkami od 57 do 61 sodbe Sturgeon in drugi (3) (C 402/07)?
9.
Načeloma prideta za omejitev zamud zaradi tehničnih napak na največ 3 ure v poštev dve vrsti ukrepov: po eni strani shranjevanje rezervnih delov v različnih krajih po svetu, torej ne samo na domačem letališču letalskega prevoznika, in po drugi strani spremembe rezervacij potnikov leta z zamudo. Ali se lahko letalski prevozniki pri vprašanju, kakšen je obseg zalog, s katerimi razpolagajo, in v katerih krajih po svetu jih shranjujejo, ravnajo po tem, kar je v svetu letalskih prevozov v navadi, tudi pri letalskih prevoznikih, za katere Uredba velja le delno?
10.
Ali mora sodišče pri odgovoru na vprašanje, ali so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za omejitev zamude, nastale zaradi tehničnih napak, ki lahko prizadenejo varnost leta, upoštevati okoliščine, ki povečajo učinke zamude, kot je okoliščina, da mora letalo, pri katerem se pojavijo tehnične napake, preden se – kot v obravnavanem primeru – vrne v domačo bazo, opraviti postanke na več letališčih, pri čemer se lahko časovni zaostanki kopičijo?
(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10.
(2) Sodba Wallentin-Hermann, C-549/07, EU:C:2008:771.
(3) Sodba Sturgeon in drugi, C-402/07 in C-432/07, EU:C:2009:716.
Full & Egal Universal Law Academy