9.2.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 46/31
Pritožba, ki jo je Kraljevina Švedska vložila 5. decembra 2014 zoper sodbo z dne 25. septembra 2014 v zadevi T-306/12, Darius Nicolai Spirlea in Mihaela Spirlea/Evropska komisija
(Zadeva C-562/14 P)
(2015/C 046/37)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Kraljevina Švedska (zastopnik: C. Meyer-Seitz)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Darius Nicolai Spirlea in Mihaela Spirlea, Kraljevina Danska, Republika Finska, Češka republika in Kraljevina Španija
Predlogi
—
Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2014 v zadevi T-306/12,
—
razglasitev ničnosti sklepa Evropske komisije z dne 21. junija 2012, s katerim je bil zakoncema Spirlea zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov, in
—
naložitev Evropski komisiji plačila stroškov, ki jih je imela Kraljevina Švedska.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica navaja tri pritožbene razloge:
S prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno razlagalo tretjo alinejo člena 4(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (1) z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (uredba o transparentnosti) s tem, ko je domnevalo, da lahko Komisija pri sklicevanju na izjemo za preiskovalne dejavnosti svojo odločitev utemelji s splošno domnevo, da je v EU pilotnem postopku dostop do dokumentov mogoče zavrniti, če slednji v naslednjem koraku potencialno vodi k postopku zaradi neizpolnjevanja obveznosti in da Komisija ni napačno uporabila prava s tem, ko je zgornjo določbo uredbe o transparentnosti razlagala tako, da se na njeni podlagi lahko zavrne prošnjo za dostop do zahtevanega dokumenta v EU pilotnem postopku, ne da bi ga konkretno in posamično preučila.
Z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno razlagalo tretjo alinejo člena 4(2) uredbe o transparentnosti s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila napake pri presoji z ugotovitvijo, da ne obstoja prevladujoči javni interes v smislu zadnjega dela člena 4(2) uredbe o transparentnosti.
S tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo Unije s tem, ko je menilo, da je tudi pri preizkusu tožbe v skladu z uredbo o transparentnosti treba zakonitost zadevnih pravnih aktov, v primeru tožbe za razglasitev ničnosti v skladu s členom 263 PDEU, preučiti glede na dejansko stanje in pravni položaj, kot je obstajal v času sprejetja aktov.
(1) UL L 145, str. 43.
Full & Egal Universal Law Academy