14.7.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 223/21
Tožba, vložena 25. aprila 2014 – Vattenfall Europe Mining in drugi proti Komisiji
(Zadeva T-260/14)
2014/C 223/26
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Tožeče stranke: Vattenfall Europe Mining AG (Cottbus, Nemčija), Vattenfall Europe Sales GmbH (Hamburg, Nemčija) in Vattenfall GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnika: R. Karpenstein in C. Johann, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
—
sklep Evropske komisije C(2013) 4424 final z dne 18. decembra 2013 v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Nemčija, Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike razglasi za ničnega na podlagi člena 264 PDEU;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: neobstoj državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU
Tožeče stranke s prvim tožbenim razlogom trdijo, da je Komisija v okviru denarnih tokov, organiziranih na podlagi zakona o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG), neupravičeno izhajala iz vložka „državnih sredstev“ v smislu člena 107(1) PDEU.
—
To, da je v zakonu določena prednost brez vložka državnih sredstev, naj ne bi zadoščalo za izpolnitev dejanskega stana pomoči. V zvezi z dodatno dajatvijo EEG ni podan potreben vložek državnih sredstev, saj jo plačujejo le zasebne osebe in pobranih sredstev zaradi pomanjkljivega stalnega nadzora in s tem povezane možnosti dostopa ni bilo mogoče pripisati državi.
—
Državnega nadzora nad dodatno dajatvijo EEG ni že zato, ker njene višine ne določijo državni organi, ampak se določi glede na ceno električne energije na borzi električne energije in glede na količino proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Poleg tega država na peti stopnji mehanizma nadomestil iz zakona EEG nima možnosti vplivanja v razmerju dobavitelj energije-končni uporabnik. Nadaljnji prenos stroškov s tem primeru izvede v povsem zasebnopravnem razmerju.
—
Na podlagi nujne povezave med uvrstitvijo dodatne dajatve EEG in omejitvijo dodatne dajatve za energetsko intenzivne uporabnike torej tudi glede t.i. posebne sheme kompenzacijskih nadomestil iz zakona EEG ni potrebnega državnega nadzora. Tega ni mogoče utemeljiti s tem, da je odločitev o nadzoru sprejel Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (zvezni urad za gospodarstvo in nadzor nad izvozom), saj je ta pristojen le za naknadno izvajanje oziroma ugotavljanje.
—
Poleg tega se država z omejitvijo dodatne dajatve za energetsko intenzivne uporabnike ne odpoveduje sredstvom, ki bi jih običajno dobila. Na podlagi posebne strukture mehanizma nadomestil-EEG ni z omejitvijo dajatev povezano nobeno zmanjšanje skupnih prihodkov iz dodatne dajatve EEG. Omejitve dajatev za energetsko intenzivne uporabnike naj bi se, nasprotno, izravnale z višjimi dajatvami na vsako kilovatno uro električne energije, dobavljeno neprivilegiranemu končnemu uporabniku.
2.
Drugi tožbeni razlog: neobstoj selektivne prednosti v smislu člena 107(1) PDEU
Tožeče stranke z drugim tožbenim razlogom trdijo, da t.i. posebna shema kompenzacijskih nadomestil iz zakona EEG – drugače kot meni Komisija – ne določa selektivne prednosti v smislu člena 107(1) PDEU. Podlaga za razlikovanje med energetsko intenzivnimi in energetsko neintenzivnimi uporabniki je v logiki sistema dajatev iz zakona EEG in s tem to razlikovanje a priori ni selektivno. Omejitev dajatev za energetsko intenzivne uporabnike le kompenzira posebne slabosti, ki bi bile za te uporabnike povezane z dodatno dajatvijo EEG, ki se jo pobere od uporabnikov.
3.
Tretji tožbeni razlog: neobstoj (grozečega) izkrivljanja konkurence ali oviranja trgovine
Tožeče stranke s tretjim tožbenim razlogom očitajo, da posebno pravilo glede nadomestil niti ne izkrivlja konkurence niti ne grozi, da se bo konkurenca izkrivljala, niti ne ovira trgovine med državami članicami.
Full & Egal Universal Law Academy