14.7.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 223/42
Tožba, vložena 2. maja 2014 – egeplast international proti Komisiji
(Zadeva T-291/14)
2014/C 223/45
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: egeplast international GmbH (Greven, Nemčija) (zastopnik: A. Rosenfeld, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
sklep C(2013) 4424 final Evropske komisije z dne 18. decembra 2013 o državni pomoči SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Nemčija, Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike razglasi za ničnega;
—
Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja naslednje.
1.
Neobstoj prednosti v smislu člena 107(1) PDEU
—
Tožeča stranka trdi, da posebna shema kompenzacijskih nadomestil iz zakona o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) zanjo ne pomeni prednosti v smislu člena 107(1) PDEU, ampak le omili znatno obremenitev, ki prizadene njeno konkurenčnost in ki ji je bila naložena šele zaradi uvedbe dodatne dajatve EEG. Namenjena je delni izravnavi slabosti in ne pridobivanju prednosti.
2.
Neobstoj selektivnosti
—
Tožeča stranka poleg tega navaja, da posebna shema kompenzacijskih nadomestil ni selektivna, saj ni omejena na določena podjetja ali proizvodne veje. Temu primerno naj bi bila drugačna tudi raznovrstnost v praksi podjetij, ki so imeli koristi od sheme nadomestil. Shema naj bi bila nedvomno zajeta v zakonu EEG iz leta 2012 in naj bi omogočala ureditev obremenitev, ki je značilna za sistem zakona EEG.
3.
Neobstoj državnih sredstev ali sredstev, ki jih je mogoče pripisati državi
—
Tožeča stranka tudi trdi, da pri izkupičku od dodatne dajatve EEG ne gre za državna sredstva ali za sredstva, ki jih je mogoče pripisati državi. Dodatna dajatev EEG je namenjena uresničevanju civilnopravnih zahtevkov operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljevanju ÜNB) v razmerju do dobaviteljev električne energije za nadomestilo izdatkov, ki prvim nastanejo pri trženju električne energije. Višino dajatve brez kakršne koli državne udeležbe določi ÜNB. Pooblastila, prenesena na Bundesnetzagentur, so bila namenjena le preverjanju, ali je ÜNB pravilno določila višino dajatve. Bundesnetzagentur pa niso podelili nobenega stalnega nadzora ali možnosti razpolaganja s prihodki od dajatve.
4.
Neobstoj izkrivljanja konkurence ali oviranja trgovine
—
Tožeča stranka na tem mestu trdi, da je posledica nedržavne narave prihodka iz dajatve to, da omejitve dodatne dajatve EEG ne pomenijo odpovedi državnim prihodkom. Odpoved ni podana tudi zato, ker bi se morebitni minimalni prihodki iz računa za dajatve iz zasebnih sredstev protifinancirale v obliki višjega zneska dajatve za neprivilegirane končne uporabnike.
Full & Egal Universal Law Academy