4.8.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 253/51
Tožba, vložena 10. junija 2014 – Duro Felguera proti Komisiji
(Zadeva T-401/14)
2014/C 253/67
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Duro Felguera, SA (Gijón, Španija) (zastopnik: A. López Gómez, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijani sklep razglasi za ničen;
—
podredno, za ničen razglasi sklep, ki opredeljuje skupek davčnih ukrepov, združenih pod poimenovanje Španski sistem finančnega najema (SEAF), kot novo in z notranjim trgom nezdružljivo državno pomoč;
—
podredno, za nična razglasi člena 1 in 4 izpodbijanega sklepa, ki investicijske družbe v gospodarskih interesnih združenjih (GIZ) opredeljujeta za edine upravičence teh domnevnih pomoči in kot edine osebe, ki morajo opraviti vračilo;
—
podredno, za ničen razglasi člen 4 izpodbijanega sklepa, ker nalaga vračilo domnevnih pomoči, kar je kršitev splošnih načel prava EU;
—
podredno, za ničen razglasi člen 4 izpodbijanega sklepa, ker je v njem odločeno o zakonitosti zasebnih pogodb, sklenjenih med investitorji in drugimi družbami, in
—
Komisiji naloži, naj v plača vse stroške tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Sklep, ki se izpodbija v tem postopku, je isti kot v postopku Španija proti Komisiji, T-515/13.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.
1.
S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da je z izpodbijanim sklepom kršen člen 107 PDEU, ker SEAF in ukrepe, ki ga tvorijo, opredeljuje kot državno pomoč. Tožeča stranka zatrjuje, da je celotni vidik, iz katerega izhaja Komisija, napačen, ker ta zamenjuje skupek zasebnih pravnih poslov, ki jih opravijo davčni zavezanci za optimizacijo svojih dobičkov, z uvedbo ad hoc mehanizma s strani davčnih oblasti, s katerim se generirajo davčne prednosti.
2.
Tožeča stranka utemeljuje drugi tožbeni razlog na dejstvu, da je Komisija napačno določila upravičenca pomoči, saj sama Komisija priznava, da je tisti, ki prejema pomoč, ali njen večji del, lastnik plovila, ki pridobi plovilo, in ne GIZ. Čeprav namreč za predčasno amortizacijo zaprosi GIZ in prednost v prvi vrsti koristijo njeni člani, pa se ta v 90 % prenese na pomorska podjetja.
3.
V tretjem tožbenem razlogu tožeča stranka meni, da sta bila kršena člena 107 PDEU in 108 PDEU, ker je bil španski sistem davka na tonažo v nekaterih primerih opredeljen za novo pomoč, namesto za obstoječo pomoč.
4.
S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje kršitev členov 107 PDEU in 296 PDEU, ker Komisija ni zadosti obrazložila razlogov, zaradi katerih je za edine in končne prejemnike državne pomoči, ki se jim naloži vračilo, štela GIZ in njene investitorje.
5.
S petim tožbenim razlogom tožeča stranka podredno zatrjuje nemožnost odreditve vračila pomoči, ker so z izpodbijanim sklepom kršena načela enake obravnave, sorazmernosti in zaupanja v pravo.
6.
Na šestem mestu tožeča stranka podredno navaja, da je prišlo do kršitve načela dodelitve pristojnosti na podlagi členov 107 PDEU in 108 PDEU, člena 14 Uredbe Sveta 659/1999 in člena 16 Listine EU o temeljnih pravicah, ker je bilo v izpodbijanem sklepu odločeno o veljavnosti pogodbenih določil, ki jih vsebujejo zasebne pogodbe, sklenjene na podlagi španskega prava med investitorji in drugimi družbami.
Full & Egal Universal Law Academy