20.10.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 372/17
Tožba, vložena 25. julija 2014 – Estonija proti Komisiji
(Zadeva T-555/14)
2014/C 372/22
Jezik postopka: estonščina
Stranki
Tožeča stranka: Republika Estonija (zastopnik: N. Grünberg)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
za ničnega razglasi sklep C(2014) 3271 final Evropske komisije z dne 14. maja 2014, ki se nanaša na začasno ustavitev vmesnih plačil Estoniji iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) v okviru operativnega programa podpore za obdobje od 2007 do 2013;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba člena 25(2) in člena 89 Uredbe št. 1198/2006 (1) s strani Komisije.
Komisijina razlaga člena 25 – v skladu s katero je podpora investicijam upravičena samo, če bi s pomočjo ustreznih investicij zadevne tehnične lastnosti ribiškega plovila izboljšali preko ponovne vzpostavitve prvotnega stanja plovila – ne ustreza besedilu, namenu in ciljem tega predpisa. Besedilo člena 25(2) naj bi dopuščalo široko polje proste presoje glede odločitve katere investicije bi bilo mogoče podpreti v okviru ESR. Ker je tožeča stranka upoštevala določbe člena 25(2), naj tudi uporaba člena 89 in začasna ustavitev vmesnih plačil, ki bi jih bilo treba izvesti za spodbujanje prve prednostne osi operativnega programa, ne bi bila ustrezna.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 88 Uredbe št. 1198/2006 s strani Komisije.
Tožeča stranka Komisiji očita, da v šestih mesecih po obvestilu o prekinitvi roka za vmesno plačilo ni sprejela nobene odločitve glede začasne ustavitve plačil. S tem naj bi kršila člen 88 Uredbe št. 1198/2006 ter lastne smernice glede prekinitev roka za plačilo, začasne prekinitve plačil in finančnih popravkov.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja s strani Komisije.
Komisija naj bi s tem, ko je sprejela izpodbijani sklep, kršila načelo dobrega upravljanja, ker po mnenju tožeče stranke, prvič, ni skrbno preučila vseh podatkov, ki ji jih je posredovala tožeča stranka, drugič, ni preverila ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za sprejetje njenega sklepa, tretjič, vse investicije, ki so bile izvedene zato, da se izboljša stanje amortiziranih ribiških plovil, je samodejno štela k tekočim stroškom vzdrževanja in, četrtič, napačno je domnevala, da te investicije niso prispevale k doseganju ciljev, določenih v členu 25(2).
4.
Četrti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj s strani Komisije.
Ne glede na jasno in natančno izraženo stališče v dopisu Komisije, ki je zato vzbujalo legitimna pričakovanja, v skladu s katerimi bi se lahko stroški za obnovo/popravilo motorja uvrščali pod člen 25(2) Uredbe št. 1198/2006, če se s tem ne poveča potencial ulova ribiškega plovila, je Komisija kasneje odločila, da naj tovrstni stroški ne bi prispevali k izboljšanju tehničnih lastnosti plovila, temveč bolj k ponovni vzpostavitvi ali ohranitvi prvotnega stanja in naj zato ne bi bili upravičeni do subvencioniranja. Tožeča stranka naj s tem ne bi bila seznanjena; tega ni mogoče razbrati iz člena 25 Uredbe št. 1198/2006, prav tako pa tudi ne iz odgovora Komisije na ustrezno vprašanje tožeče stranke.
5.
Peti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti s strani Komisije.
Ker je Komisija sprejela dokončno odločitev o začasni ustavitvi vmesnega plačila, za katerega je bilo zaprošeno, več kot tri leta po prekinitvi roka za prvi zahtevek za vmesno plačilo in s tem ni upoštevala šestmesečnega roka, določenega v členu 88(1) Uredbe št. 1198/2006, naj bi s tem jasno kršila temeljno načelo pravne varnosti. Za prejemnika subvencij iz ESR to ravnanje ni bilo predvidljivo.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy