10.11.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 395/52
Tožba, vložena 28. julija 2014 – Larymnis Larko proti Komisiji
(Zadeva T-575/14)
2014/C 395/65
Jezik postopka: grščina
Stranki
Tožeča stranka: Larymnis Larko (Kallithea Attikis, Grčija) (zastopnik: B. Koulouris, odvenik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije z dne 27. marca 2014 [SG-Greffe(2014) D/4621/28/03/2014] v zvezi z državno pomočjo v korist delniške družbe „Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki Anonimi Eteria NEA LARKO“ [NEA LARKO], številka SA.34572 (2013/C) (ex 2013NN), ki jo je izvedla Helenska republika, razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na v tem sklepu navedene ukrepe 2, 3, 4 in 6, ki v skladu z izpodbijanim sklepom pomenijo državne pomoči, ki niso združljive z notranjim trgom;
—
toženi stranki naloži plačilo postopkovnih stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev pritožbe prvič, navaja, da ima izrazit pravni interes, da zahteva razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, saj se ta neposredno in posamično nanaša tako nanjo, kot na njegove naslovnike, in, drugič, navaja tri tožbene razloge:
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitev v smislu člena 296 PDEU
—
Tožeča stranka trdi: a) kot je razvidno iz samega izpodbijanega sklepa, je Komisija do svojih ugotovitev v zvezi z zadevnimi ukrepi, ki so jih sprejeli grški organi, prišla ne da bi za to imela dovolj informacij. Zlasti kar zadeva ukrepe 2, 4 in 6 (ki se nanašajo na državna jamstva iz leta 2008, 2010 in 2011) je v izpodbijanem sklepu izrecno navedeno, da Komisija nima podatkov v zvezi s prenehanjem veljavnosti teh jamstev. Dalje, kar zadeva ukrep 3 (povečanje kapitala iz leta 2009) Komisija priznava, da ni vedela, kdaj je prišlo do znatnega povečanja kapitala; b) izpodbijani sklep ni obrazložen tudi zato, ker v njem sploh ni opredeljen trg zadevnih proizvodov, da bi bilo možno ugotoviti, ali je za družbo NEA LARKO nastala ugodnost in ali so bila konkurenčna podjetja postavljena v manj ugoden položaj; c) dejansko, kar zadeva ukrepa 4 in 6, je edini prejemnik ugodnosti obravnavanega primera grška država, ki je, namesto da bi družbi NEA LARKO povrnil davke, ki jih je ta plačala (davek na dohodek in DDV), ji je zadevna jamstva dodelila skupaj z bremeni.
2.
Drugi tožbeni razlog: napačna presoja dejanskih okoliščin (napačna presoja dejanskega stanja) in napačna razlaga in uporaba členov 296(2) PDEU in 107(1) PDEU
—
Tožeča stranka trdi: a) tako v primeru zgoraj navedenih jamstev (ukrepi 2, 4 in 6), kot v primer ukrepa 3 (povečanje kapitala družbe NEA LARKO iz leta 2009) so grši organi ukrepali „kot razumen vlagatelj na trgu“. Vsak razumen in racionalen vlagatelj bi podelil jamstva družbi, v kateri ima tudi sam interes (ki je bila v obravnavanem primeru kar zadeva grško državo družba NEA LARKO) za zneske, ki so zajeti s primerljivimi obveznostmi, ki bi jih imel proti lastnemu podjetju (v tem primeru obveznosti grške države, da v korist družbe NEA LARKO povrne davke na dohodek in DDV). Poleg tega je grška država v obravnavanem primeru pričakovala realizacijo dobička od prodaje družbe NEA LARKO. Poudariti je treba, da zadevnih jamstev ni bilo in da b) v izpodbijanem sklepu ni bila preučena velikost nadziranega podjetja in ob upoštevanju te velikosti in položaja družbe NEA LARKO v celotnem sektorju trga proizvoda, ni bilo preverjeno, ali bi slednja lahko vplivala na notranji trg „proizvoda“. Nazadnje je treba poudariti, da velikost družbe NEA LARKO takšna, da zadevne državne pomoči nikakor ne bi mogle vplivati na notranji trg.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti
—
Tožeča stranka trdi, da je treba, tudi če se prizna, da so zadevna jamstva nezakonite državne pomoči, izpodbijani sklep razglasiti za ničen zaradi kršitve načela sorazmernosti pri ugotavljanju obsega prejete pomoči. Podrobneje, kar zadeva to ugotavljanje (ukrepi 2, 4 in 6), Komisija ni upoštevala tega, da zadevni ukrepi niso bili izvedeni in da zato ni bilo pravno sprejemljivo od družbe NEA LARKO (ali od tretje družbe) zahtevati ponovnega plačila zneska jamstev, ki niso zapadla v plačilo, saj je bil ta znesek pokrit tudi z jamstvi grške države, ki je zadevna jamstva gotovo odobrila za kritje dolgov družbe NEA LARKO, ki je bila prejemnica posojil.
Full & Egal Universal Law Academy