10.11.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 395/53
Tožba, vložena 28. julija 2014 – Larymnis LARKO proti Komisiji
(Zadeva T-576/14)
2014/C 395/66
Jezik postopka: grščina
Stranki
Tožeča stranka: Elliniki Metalleftiki kai Metallourgiki Larymnis LARKO A.E. (Kallithea Attikis, Grečija) (zastopnik: B. Koulouris, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije z dne 27. marca 2014 (SG-Greffe(2014) D/4621/28/03/2014) v zvezi s prodajo nekaterih sredstev delniške družbe „Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki Anonimi Eteria NEA LARKO“ (v nadaljevanju: NEA LARKO), številka SA.37954 (2013/N) (EE 23/05/2014, C 156), naslovljen na Helensko republiko, razglasi za ničen;
—
toženi stranki naloži plačilo postopkovnih stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe trdi, da ima izrazit pravni interes, da zahteva razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, saj se ta neposredno in posamično nanaša tako nanjo, kot na njegove naslovnike, in, drugič, navaja tri tožbene.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 108(2) PDEU in člena 14 Uredbe št. 659/1999 (1). Tožeča stranka trdi, da je Komisija z izpodbijanim aktom ugotovila, da naj prodaja določenih sredstev družbe NEA LARKO s strani grške države ne bi imela za posledico gospodarsko kontinuiteto med navedeno družbo in lastnikom ali lastniki prodajanih sredstev. Tožeča stranka zlasti izpodbija, da prodajana sredstva predstavljajo le zanemarljiv del dejavnosti družbe NEA LARKO, glede na to, da ta dejansko pomenijo glavni del njene dejavnosti in sredstva, ki so ostala v njeni lasti naj bi imela bistveno zmanjšan ekonomski pomen in naj jih kot takih ne bi bilo mogoče ovrednotiti. Na primer v obratu v Larimni (katerega prodaja je del načrta privatizacije) je združena celotna rudarska proizvodnja družbe NEA LARKO v celotni Grčiji, ki se predeluje le v tem obratu. Drugič, izpodbijani sklep je napačen tudi v delu, v katerem je z njim ugotovljeno, da sredstva, ki se bodo prodajala na dražbi, niso v lasti družbe NEA LARKO, temveč grške države, kar ima za posledico, da dejansko rudarski objekt v Larimni, skupaj z drugimi objekti za predelavo rudnin in pomožnimi objekti, nikoli ne bodo postali last grške države, temveč bodo ostali v lasti družbe NEA LARKO tudi po možni razvezi pogodbe o zakupu rudninskih pravic, saj slednji v celoti pripadajo. Neposredna posledica zgornjih ugotovitev je, da bo upravljanje družbe NEA LARKO zagotavljal novi kupec, zaradi česar slednji ne more biti oprošen obveznosti, da tožeči stranki plača tisto, kar bi ji morala plačati družba NEA LARKO.
2.
Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 296(2) PDEU. Tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen, saj v njem sploh ni opravljena preučitev, ali je prenos zadevnih sredstev, zaradi izvajanja privatizacijskega načrta, ki ga je upoštevala Komisija, izkrivljal ali bi lahko izkrivljal konkurenco. Poleg tega Komisija ni preučila samega trga in idustrijskega sektorja. Omejila se je na navedbe grške vlade, ne da bi jih preizkusila kot bi jih morala. Podrobneje ni preučila niti mnenj, ki jih je v zvezi s tem podala družba NEA LARKO, čeprav se sklep na slednjo neposredno nanaša, s čimer je kršila njene temeljne pravice, zlasti pravico do enakega obravnavanja glede na grško vlado, legitimno pričakovanje glede organov Unije in pravico do zaslišanja pred sprejetjem sklepa, ki se nanaša nanjo.
3.
Tretji tožbeni razlog temelji na trditvi, da sporni sklep vsebuje protislovne navedbe, zaradi katerih je sklep neutemeljen in nezakonit. Tožeča stranka v bistvu trdi, da medtem ko Komisija v sklepu navaja, da je v celoti preučila vse elemente prodaje, saj razvezo pogodbe o zakupu rudninskih pravic veže na istočasno prodajo na dražbi in izvajanje načrta sort out, posledično daje veliko pomen knjigovodski vrednosti, in nazadnje ugotavlja, da zato, ker je razmerje – tudi če je nepravilno – med sredstvi, ki se prodajajo, in tistimi, ki ostajajo, z računovodskega vidika 1 proti 3, ni kontinuitete gospodarskih dejavnosti. Komisija prav tako ni obrazložila zakaj je štela, da se pogodbe o zaposlitvi sklenjene z osebjem družbe NEA LARKO ne prenesejo v prodajni sektor, s čimer je bistveno kršila „acquis communautaire“ v zvezi s tem.
(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).
Full & Egal Universal Law Academy