15.9.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 315/70
Tožba, vložena 4. avgusta 2014 – Aduanas y Servicios Fornesa proti Komisiji
(Zadeva T-580/14)
2014/C 315/115
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Aduanas y Servicios Fornesa, SL (Lleida, Španija) (zastopnik: I. Toda Jiménez, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijano odločbo razglasi za nično;
—
prizna in razglasi pravico tožeče stranke do odpusta carinskih dajatev, ki se od nje zahtevajo na podlagi Sporazuma o poravnavi z dne 27. junija 2011, ki ga je sprejela Dependencia Regional de Aduanas e Impuestos Especiales de la delegación Especial de Cataluña, v zvezi z davki iz Tarifa Exterior Comunidad za poslovna leta 2006, 2007 in 2008 in za znesek 2 4 53 003,38 EUR in
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka za razglasitev ničnosti.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v tem postopku predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 15. aprila 2014 v zadevi REM 02/2012, s katero je bil tožeči stranki zavrnjen odpust carinskih dajatev, ki se zahtevajo v zvezi z uvozom „sladkornega sirupa z dodatkom snovi za aromatiziranje ali barvil“, za katerega je bilo najprej navedeno, da je bil predelan v Andori; v tem uvozu je tožeča stranka posredovala kot carinski zastopnik, in sicer kot posredni zastopnik uvoznika.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 239 Carinskega zakonika, ker naj bi Komisija napačno presodila posebni položaj, in na opustitvi presoje dejstev, ki so upoštevna za Odločbo.
—
V zvezi s tem navaja, da carinski zastopnik ni poznal postopka izdelave uvoženega proizvoda, da je bil to ključni dejavnik za zahtevanje plačila carinskih dajatev, da je bilo delovanje uvoznika zapleteno in je bilo skrito carinskemu zastopniku, da mu španska carina ni sporočila svojih sumov glede ravnanja uvoznika in tudi ni sprejela nobenih previdnostnih ukrepov, da so potrdila EUR-1 o carinah andorski organi potrdili dvakrat in da so celo prve analize španske carine potrdile, da imajo proizvodi pravico do prednostnega obravnavanja.
2.
Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 239 Carinskega zakonika, ker ne obstajata „goljufivo ravnanje“ ali „očitna malomarnost“, ki bi izključevali odpust zahtevanih carinskih dajatev.
—
Tožeča stranka v zvezi s tem potrjuje, da je Komisija samo naštela več mogočih ravnanj, ki bi domnevno lahko privedli carinskega zastopnika do tega, da bi podvomil o zakonitosti uvozov. Vendar iz tega nikakor ne izhaja „goljufivo ravnanje“ ali „očitna malomarnost“ carinskega zastopnika, kar ne preprečuje odpusta carinskih dajatev.
—
Tožeča stranka poudarja tudi dobro vero in skrbnost, ki ju je carinski zastopnik vedno izkazoval.
Full & Egal Universal Law Academy