20.10.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 372/19
Tožba, vložena 4. avgusta 2014 – Slovenija/Komisija
(Zadeva T-585/14)
2014/C 372/24
Jezik postopka: slovenščina
Stranki
Tožeča stranka: Republika Slovenija (zastopnik: L. Bembič, državni pravobranilec)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
razglasi za ničen sklep v dopisu Evropske komisije, Generalnega direktorata za proračun, št. BUDG/B/03MV D (2014) 1782918, z dne 2. junija 2014, v katerem je ugotovljeno, da naj bi bila tožeča stranka finančno odgovorna za izgubo tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije, ker je bil sladkor uvožen zunaj sistema uvoznih tarifnih kvot in sredstva za ta uvoz niso bila določena, in v katerem je odrejeno, da je tožeča stranka dolžna v proračun Unije dati na voljo znesek v višini izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki v primeru, da je bilo uvozno dovoljenje v celoti uporabljeno, znaša 1 2 57 000,00 eurov;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji
—
Komisija naj bi v izpodbijanem dopisu napačno ugotovila, da je do izgube tradicionalnih lastnih sredstev prišlo zaradi napake, ki jo je storil uvoznik v svojem zahtevku za izdajo uvoznega dovoljenja in ki je slovenski organi niso pravočasno odkrili.
—
Uvoznik naj bi namreč svoj zahtevek pravočasno dopolnil in popravil, do napake pa naj bi dejansko prišlo pri vnosu podatkov v zvezi s priglasitvijo zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v aplikacijo AMIS-Quota Komisije, in to ravno zaradi resnih pomanjkljivosti sistema AMIS-Quota.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev pravil o postopkih odločanja Komisije
—
Izpodbijani dopis naj bi podpisal direktor generalnega direktorata za proračun, čeprav naj bi bila za odločitev o finančni odgovornosti tožeče stranke za izgubo tradicionalnih lastnih sredstev Unije, ki jo vsebuje ta dopis, pristojna Komisija kot kolegijski organ.
3.
Tretji tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev sklepa in napačna pravna podlaga
—
Komisija naj bi izpodbijani dopis, ki vsebuje odločitev o finančni odgovornosti tožeče stranke, pomanjkljivo obrazložila, tako da naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, ali je pravilen in v skladu z materialnim pravom, s čimer naj bi kršila člen 296 PDEU in določbe Poslovnika Komisije.
—
Poleg tega naj Komisija ne bi navedla ustreznih pravnih podlag, ki bi utemeljevale njeno odločitev, da je v konkretnem primeru nastala izguba tradicionalnih lastnih sredstev in da je tožeča stranka zanjo finančno odgovorna.
4.
Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do izjave
—
Komisija naj tožeče stranke pred izdajo izpodbijanega dopisa ne bi seznanila z vsemi pravnimi in dejanskimi elementi, na katerih temelji njena odločitev, zaradi česar naj bi bilo kršeno načelo pravice do obrambe in izjave.
5.
Peti tožbeni razlog: pomanjkljivost nadzora Komisije
—
Napaka tožeče stranke pri poročanju o vloženem zahtevku za izdajo uvoznega dovoljenja naj bi bila posledica pomanjkljivosti elektronskega informacijskega sistema AMIS-Quota, ki ga je vzpostavila in ga upravlja Komisija, zaradi česar naj tožeča stranka za storjeno napako ne bi bila odgovorna.
6.
Šesti tožbeni razlog: kršitev načel sorazmernosti, pravne varnosti in preprečitve neupravičene obogatitve
—
Tožeča stranka zatrjuje, da naj bi glede na to, da ni prišlo do izgube tradicionalnih lastnih sredstev, naložitev finančne odgovornosti za napako pri vnosu podatkov v pomanjkljivi informacijski sistem Komisije pomenila neupravičeno obogatitev za Unijo.
—
Poleg tega naj bi bilo kršeno tudi načelo pravne varnosti, ker naj ne bi bil predviden postopek odprave napak za situacije, v katerih bi lahko prišlo do neupravičene obogatitve.
—
Tožeča stranka dalje zatrjuje, da naj bi bila ureditev, v skladu s katero administrativne napake, storjene v postopku izdaje uvoznega dovoljenja, ni dopustno odpraviti, čeprav nobeden od udeležencev na trgu zaradi odprave napake ne utrpi škode – in posledično nujen nastanek finančne odgovornosti države članice – tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti.
—
Komisija naj bi s tem, ko postopka ugotavljanja finančne odgovornosti tožeče stranke ni končala v razumnem roku, kršila tudi načelo legitimnih pričakovanj.
Full & Egal Universal Law Academy