2.3.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 73/43
Tožba, vložena 30. decembra 2014 – Španija/Komisija
(Zadeva T-841/14)
(2015/C 073/55)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: A. Gavela Llopis, Abogado del Estado)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
se obračun obresti, ki so ga službe Komisije opravile z dopisom z dne 21. oktobra 2014 razglasi za ničen;
—
podredno, se ugotovi, da se ne uporabi povišanje, določeno v drugem in tretjem stavku člena 11;
—
podredno k prvemu predlogu, če je prejšnjima predlogoma ugodeno ali ne, naj se za datum začetka teka zamudnih obresti določi 20. januar 2004, to je naslednji delovni dan drugega meseca po morebitni ugotovitvi obstoja dolga 27. novembra 2003, ki ustreza vsem tranzitom, ki so predmet tega postopka, ali vsaj za obresti carinskega dolga, ki ustreza zadnjim trem tranzitom, in
—
toženi instituciji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena zoper sklep, vsebovan v dopisu Komisije Ares (2014) 3486706 (BUDG/B/02/MTC/IB) z dne 21. oktobra 2014, v skladu s katero se uporabi člen 11 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.
Ta tožba temelji na preiskavi nizozemskih organov glede 26 tranzitov, ki so šli prek njihove carine med aprilom in novembrom 1994 in za katere je bilo deklarirano, da bodo zapustili carinsko območje Skupnosti pri španski carini v Algecirasu. Ti organi so menili, da je zadevno blago obšlo carinski nadzor, ker ni zapustilo ozemlja Unije. Po tem so nizozemski organi sestavili novo poročilo o osmih tranzitnih deklaracijah, ker so dvomili o avtentičnosti žigov in podpisov dokumentov, ki so bili predloženi v dokaz.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 11 Uredbe št. 1150/2000 v povezavi s členi 9(1), 10(1), drugi pododstavek, 6(3) in 2, ker naj bi jih Komisija uporabila za dejansko stanje, ki v tej uredbi ni predvideno.
—
Glede tega zatrjuje, da ne gre za enega od carinskih dolgov, kakršni so predvideni v členu 6(3)(a), ampak za carinski dolg iz točke (b) tega člena.
2.
Drugi tožbeni razlog temelji na kršitvi načel sorazmernosti in pravne varnosti pri uporabi drugega in tretjega stavka člena 11 Uredbe št. 1150/2000.
—
V zvezi s tem zatrjuje, da ta stavka obravnavata povečanje zamudnih obresti, katerega cilj ni popraviti škodo, nastalo zaradi zamude pri plačilu, ampak sta prisilne narave, kar preprečuje njuno uporabo, če država članica ne ve za sam obstoj obveznosti, ki je bila prepozno izpolnjena.
3.
Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 2(3) Uredbe št. 1150/2000 glede določitve datuma, kdaj bi moral biti ugotovljen carinski dolg, in s tem neustrezna določitev datuma začetka teka zamudnih obresti, saj gre za zadeve, ki bi bile lahko ugotovljene samo s sodno odločbo.
Full & Egal Universal Law Academy