16.3.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 89/15
Pritožba, ki sta jo Electrabel SA in Dunamenti Erőmű Zrt vložili 28. januarja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 13. novembra 2014 v zadevi T-40/14, Electrabel SA in Dunamenti Erőmű Zrt/Evropska komisija
(Zadeva C-32/15 P)
(2015/C 089/16)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnici: Electrabel SA in Dunamenti Erőmű Zrt (zastopnik: J. Philippe, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
—
sklep Splošnega sodišča z dne 13. novembra 2014 v zadevi T-40/14 razveljavi v delu, v katerem je bila tožba tožečih strank zavržena kot nedopustna;
—
ugotovi, da je tožba tožečih strank dopustna ali, podredno, da je dopustna za obdobje od 10. januarja 2009;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov, ki so nastali v postopku pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki uveljavljata štiri tožbene razloge. Z izpodbijanim sklepom je Splošno sodišče zavrglo tožbo tožečih strank za nadomestilo za povzročeno škodo, ki jima je nastala zaradi neupravičene odpovedi pogodbe o nakupu energije ob uporabi nezakonitega sklepa Komisije 2009/609/ES z dne 4. junija 2008 o državnih pomočeh C 41/05 (1). Splošno sodišče je razsodilo, da je tožba tožečih strank zastarala in jo kot nedopustno zavrglo.
S prvim tožbenim razlogom tožeči stranki uveljavljata, da Splošno sodišče ni podalo obrazložitve, zakaj člen 102(2) Poslovnika Splošnega sodišča (v nadaljevanju: Poslovnik), ki določa podaljšanje roka zaradi oddaljenosti, za tožbo tožečih strank ne velja, čeprav je iz Pogodb, Statuta Sodišča (v nadaljevanju: Statut) in Poslovnika razvidno, da se člen 102(2) uporablja za roke, določene v prvem odstavku člena 46 Statuta.
Z drugim tožbenim razlogom tožeči stranki uveljavljata, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v primeru členov 268 in 340, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU) s tem, da je od tožečih strank zahtevalo, naj se v prvotnem zahtevku sklicujeta na ponavljajočo škodo.
S tretjim tožbenim razlogom tožeči stranki uveljavljata, da Splošno sodišče ni obrazložilo, zakaj sodna praksa, ki jo navajata tožeči stranki v utemeljitev njune ponavljajoče škode, z njunim položajem ni primerljiva, čeprav sta to izčrpno dokazali.
S četrtim tožbenim razlogom tožeči stranki uveljavljata, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo trditve tožečih strank, da jima škoda še naprej neprekinjeno nastaja, ker se sklep Komisije še vedno preučuje.
(1) UL L 225, str. 53.
Full & Egal Universal Law Academy