20.7.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 236/22
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sächsischen Oberverwaltungsgericht (Nemčija) 30. marca 2015 – Der Bundesbeauftragte für Asylangelegenheiten/N
(Zadeva C-150/15)
(2015/C 236/31)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Sächsisches Oberverwaltungsgericht
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Der Bundesbeauftragte für Asylangelegenheiten
Tožena stranka: N
Druga stranka: Zvezna republika Nemčija
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba člen 9(1)(a) v povezavi s členom 10(1)(b) Direktive 2011/95/EU (1) razlagati tako, da
a)
gre za hudo kršitev verske svobode, ki je zagotovljena s členom 10(1) Listine o temeljnih pravicah in členom 9(1) EKČP, in s tem za dejanje preganjanja na podlagi člena 9(1)(a) Direktive, če so verski obredi ali vedenje, ki izhajajo iz verskega nauka, ki ga prosilec aktivno izraža in so njegov osrednji del, ali ki izhajajo iz verskega prepričanja prosilca v tem smislu, da so posebej pomembni za ohranjanje njegove verske identitete, v zadevni državi izvora prepovedani pod grožnjo kazenske sankcije,
ali
b)
mora prosilec, ki aktivno izraža določen verski nauk, poleg tega dokazati, da so verski obredi ali vedenje, ki izhajajo iz tega verskega nauka kot njegov osrednji del in ki v njegovi državi izvora pomenijo izražanje vere, ki je prepovedano in sankcionirano, „posebej pomembni“ za ohranjanje njegove verske identitete in v tem smislu „potrebni“?
2.
Ali je treba člen 9(3) v povezavi s členom 2(d) Direktive 2011/95/EU razlagati tako, da je
za ugotovitev obstoja utemeljenega strahu pred preganjanjem in dejanske nevarnosti („real risk“) preganjanja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja s strani enega od subjektov iz člena 6 Direktive 2011/95/EU,
ob upoštevanju verskih obredov ali vedenja, ki izhajajo iz verskega nauka, ki ga prosilec aktivno izraža in so njegov osrednji del, ali ki izhajajo iz verskega prepričanja prosilca v tem smislu, da so posebej pomembni za ohranjanje njegove verske identitete in so v državi izvora prepovedani pod grožnjo kazenske sankcije,
a)
treba oceniti razmerje med številom pripadnikov verske usmeritve prosilca, ki svojo vero izražajo v nasprotju s prepovedjo in s številom dejanskih pregonov v državi izvora prosilca kot posledico izražanja vere, pri čemer je treba upoštevati morebitne negotovosti in nepredvidljivosti pri izvajanju kazenskih pregonov s strani države
ali
b)
zadošča predložitev dokazov, da država izvora pri izvajanju kazenskih pregonov dejansko uporablja določbe, ki pod grožnjo kazenske sankcije [prepovedujejo] verske obrede ali vedenje, ki izhajajo iz verskega nauka, ki ga prosilec aktivno izraža in so njegov osrednji del, ali ki izhajajo iz verskega prepričanja prosilca v tem smislu, da so „posebej pomembni“ za ohranjanje njegove verske identitete?
3.
Ali je določba nacionalnega procesnega prava, po kateri je sodišče, ki meritorno odloča o zahtevku, vezano na pravno presojo revizijskega sodišča (tukaj: člen 144(6) VwGO [zakon o upravnem sporu, Verwaltungsgerichtsordnung]), združljiva z načelom primarnosti prava Unije, če želi prvo navedeno sodišče določbo prava Unije razlagati drugače od revizijskega sodišča, vendar je pri takšni razlagi prava Unije tudi po izvedbi postopka prehodnega odločanja na podlagi člena 267, drugi odstavek, PDEU omejeno zaradi vezanosti na pravno presojo revizijskega sodišča, kot izhaja iz nacionalnega prava?
(1) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, UL L 337, str. 9.
Full & Egal Universal Law Academy