20.7.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 236/31
Pritožba, ki jo Pollmeier Massivholz GmbH & Co. KG vložila 28. maja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 17. marca 2015 v zadevi T-89/09, Pollmeier Massivholz GmbH & Co. KG/Evropska komisija
(Zadeva C-246/15 P)
(2015/C 236/42)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Pollmeier Massivholz GmbH & Co. KG (zastopnika: J. Heithecker, J. Ylinen, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Land Hessen
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
točko 2 izreka izpodbijane tožbe razveljavi v delu, v katerem je bil z njim zavrnjen tretji tožbeni razlog glede investicijskih subvencij in prodaje javnega zemljišča;
—
razveljavi točke od 3 do 5 izreka izpodbijane sodbe;
—
Komisiji in Land Hessen naloži plačilo stroškov postopka.
Poleg tega mu predlaga, naj ugodi njenim predlogom, podanim na prvi stopnji, v delu, v katerem predlaga, naj,
—
se Odločba Komisije C (2008) 6017 final z dne 21. oktobra 2008, državna pomoč N 512/2007 – Nemčija, Abalon Hardwood Hessen GmbH razglasi za nično v delu, v katerem je z njo ugotovljeno, da je priglašena regionalna pomoč obstoječa pomoč v smislu člena 1(b)(ii) Uredbe št. 659/1999;
—
se Odločba Komisije C (2008) 6017 final z dne 21. oktobra 2008, državna pomoč N 512/2007 – Nemčija, Abalon Hardwood Hessen GmbH razglasi za nično v delu, v katerem je z njo ugotovljeno, da prodaja javnega zemljišča ne pomeni pomoči v smislu člena 87(1) ES;
—
se Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka na prvi stopnji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba se nanaša na pogoje, pod katerimi lahko Komisija zavrne pritožbo v zvezi z državno pomočjo, ki jo vloži neposredni konkurent upravičenca do pomoči, ne da bi začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU.
Pritožnica meni, da bi moralo Splošno sodišče v izpodbijani sodbi sprejeti tretji tožbeni razlog, s katerim se je grajalo, da formalni postopek preiskave ni bil začet, ne samo – kot je storilo – v zvezi z grajanim ukrepom pomoči v obliki garancij, temveč tudi v zvezi z drugimi grajanimi ukrepi pomoči v obliki investicijskih subvencij in prodaje javnega zemljišča.
Pritožnica navaja pet pritožbenih razlogov:
1.
Splošno sodišče naj bi v zvezi z investicijsko subvencijo napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da odločba z dne 6. decembra 2007 za presojo tretjega tožbenega razloga ni upoštevna, ker naj Komisija kljub opravi skrbne preiskave v upravnem postopku ne bi mogla vedeti za obstoj te odločbe in naj zato ta odločba ne bi mogla vplivati na rezultat preiskave Komisije.
2.
Splošno sodišče naj bi storilo očitno napako pri presoji in naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da iz izvedenskega mnenja glede vrednosti javnega zemljišča, ki je bilo odsvojeno upravičencu do pomoči, izhaja, da nimajo nepremičnine na tem zemljišču nobene vrednosti.
3.
Sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je Komisija v upravnem postopku upravičeno predpostavila, da znesek v višini 1 4 00 000 EUR, ki je bil odštet od cene, ugotovljene v izvedenskem mnenju, ustreza tržni ceni rušenja vseh stavb na zemljišču, ki je bilo prodano upravičencu do pomoči.
4.
Sodišče naj bi napačno uporabilo pravo pri presoji člena 4(6) pogodbe o prodaji zemljišča, v katerem je določeno, da mora upravičenec do pomoči porušiti vse stavbe na zemljišču in prodajalcu izplačati nadomestilo, če v roku desetih let po prenosu lastninske pravice na zemljišču rušenje še ne bo opravljeno ali ne bo v celoti opravljeno oziroma če se bo izkazalo, da je bila tržna cena rušenja nižja od 1 4 00 000 EUR.
5.
Sodišče naj bi plačilo dela stroškov postopka neupravičeno naložilo pritožnici, saj naj bi bila tožba utemeljena glede treh od petih grajanih ukrepov pomoči, glede obeh drugih ukrepov pomoči pa naj bi pritožnica tožbo vložila le zato, ker v zvezi z njima ne dokumenti, ki so ji bili sporočeni med upravnim postopkom, niti odločba Komisije niso vsebovali podrobnih informacij.
Full & Egal Universal Law Academy