21.9.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 311/17
Pritožba, ki jo je Sea Handling SpA v stečaju, zdaj Sea Handling SpA vložila 8. junija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. marca 2015 v zadevi T-456/13, Sea Handling/Komisija
(Zadeva C-271/15 P)
(2015/C 311/22)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Pritožnica: Sea Handling SpA v stečaju, zdaj Sea Handling SpA (zastopnika: B. Nascimbene in M. Merola, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
—
Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. marca 2015 v zadevi T-456/13 naj se razveljavi;
—
odločba Evropske komisije Ref. Ares(2013)2028929 z dne 12. junija 2013, s katero je bila zavrnjena prošnja družbe SEA Handling za dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s postopkom SA.21420 – Italija/SEA Handling, naj se razglasi za nično;
—
Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki so nastali pred Splošnim sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, protislovje in nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe pri presoji izjeme glede namena preiskav iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 (1).
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v delu, v katerem je štelo, da je Komisija upravičeno uporabila splošno domnevo zaupnosti pri zahtevi za dostop, ki se je nanašala na specifične dokumente. Z razlago, ki jo je Splošno sodišče podalo za izjemo glede varstva ciljev namena preiskav iz člena 4(2), tretja alinea, uredbe št. 1049/2001, je bila uvedena omejitev pravice dostopa do dokumentov, (i) ki je nesorazmerna glede na cilje iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 in (ii) ki ni ustrezno utemeljena.
Pritožnica v okviru prvega očitka trdi, da Splošno sodišče Komisiji ne more dovoliti, da uveljavlja splošno domnevo pri odločanju o prošnji za dostop do procesnih aktov na področju državnih pomoči, kjer so zahtevani dokumenti opredeljeni jasno in natančno. To velja še toliko bolj, kadar v okoliščinah, kakršne so v tej zadevi, ko je Komisiji mogoče pripisati graje vredne kršitve postopka, podobno delovanje pripelje do tega, da se splošna domneva zaupnosti spremeni v absolutno domnevo, ki je oseba, ki prosi za dostop do aktov, ne more izpodbijati, kar je v nasprotju z navedenim členom 4 uredbe št. 1049/2001.
Pritožnica v okviru drugega očitka trdi, da v izpodbijani sodbi niso bili ustrezno pojasnjeni razlogi, iz katerih je po mnenju Splošnega sodišča pravno načelo, ki ga je Sodišče priznalo v sodbi Komisija Technische Glaswerke Ilmenau z dne 29. junija 2010 (C-139/07 P, EU:C:2010:376), mogoče uporabiti v primerih, v katerih ne gre za prošnjo za dostop do celotnega spisa, ampak do točno določenih dokumentov.
2.
Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v izpodbijani sodbi v delu, v katerem ni odobrena možnost delnega dostopa do dokumentov.
Splošno sodišče je ravnalo napačno, ko je štelo, da uporaba splošne domneve upravičuje zavrnitev razkritja zahtevanih dokumentov, kar je Komisiji omogočalo, da ne odobri delnega dostopa do teh dokumentov. V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je Sodišče v preteklosti zavračalo delni dostop do spisov, za katere velja splošna domneva zaupnosti, zato Komisija ni mogla upravičeno zavrniti delnega dostopa zgolj zato, ker so bili zahtevani dokumenti v upravnem spisu postopka nadzora državnih pomoči.
3.
Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v izpodbijani sodbi v delu, v katerem Splošno sodišče ni izpolnilo obveznosti preučitve dokumentov, ki so predmet zavrnitve dostopa.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v delu, v katerem ni izpolnilo obveznosti preučitve dokumentov, ki so predmet zavrnitve dostopa, pri čemer je menilo, da lahko delovanje Komisije nadzoruje, ne da bi pregledalo zadevno dokumentacijo.
4.
Četrti pritožbeni razlog: protislovje in napačna uporaba prava v delu, v katerem Splošno sodišče ni namenilo ustreznega poudarka kršitvam postopka, ki so bile storjene pri izdaji izpodbijane odločbe.
V izpodbijani sodbi je napačno uporabljeno pravo v delu, v katerem je zanikano, da so kršitve postopka, ki jih je storila Komisija, vplivale na zmožnost pritožnice, da predloži svoje stališče o uporabi domneve zaupnosti v obravnavani zadevi. Splošno sodišče ni upoštevalo, da je bilo pritožnici zaradi zadevnih kršitev onemogočeno izvrševanje procesnih pravic in da je bila zato splošna domneva o posegu v preiskave spremenjena iz relativne domneve v absolutno.
5.
Peti pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v delu, v katerem je Splošno sodišče zanikalo obstoj prevladujočega javnega interesa.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da ni nikakršnega prevladujočega javnega interesa, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati proti izjemam iz člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, ne da bi ustrezno upoštevalo utemeljitve, ki jih je pritožnica navedla v zvezi s tem.
(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).
Full & Egal Universal Law Academy