30.11.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 398/20
Pritožba, ki so jo AGC Glass Europe, AGC Automotive Europe, AGC France, AGC Flat Glass Italia Srl, AGC Glass UK Ltd, AGC Glass Germany GmbH vložile 25. septembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. julija 2015 v zadevi T-465/12, AGC Glass Europe in drugi/Evropska komisija
(Zadeva C-517/15 P)
(2015/C 398/25)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnice: AGC Glass Europe, AGC Automotive Europe, AGC France, AGC Flat Glass Italia Srl, AGC Glass UK Ltd, AGC Glass Germany GmbH (zastopniki: L. Garzaniti, A. Burckett St Laurent in F. Hoseinian, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
—
razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 15. julija 2015 v zadevi T-465/12 AGC Glass Europe SA in drugi proti Evropski komisiji;
—
odločbo Komisije C(2012) 5719 final z dne 6. avgusta 2012 (sporna odločba), s katero je bila deloma zavrnjena zahteva družbe AGC za zaupno obravnavo nekaterih informacij, vsebovanih v odločbi v zadevi COMP/39. 125 – Car glass, razglasi za nično oziroma naj podredno zadevo vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču; in
—
Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnice se opirajo na tri pritožbene razloge in glavne trditve:
1.
Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da pristojnost pooblaščenca za zaslišanje na podlagi Sklepa predsednika Komisije 2011/695/EU z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (1), ne zajema presoje načel zaupanja v pravo in enakega obravnavanja. Poleg tega naj bi bila v sodbi izkrivljena dejstva s tem, ko je navedeno, da je pooblaščenec za zaslišanje presodil trditve pritožnic glede načel zaupanja v pravo in enakega obravnavanja.
2.
Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da sporna odločba ni kršila načel zaupanja v pravo in enakega obravnavanja. Ker so bile pritožnice edini prosilci za prizanesljivost, imajo pravico, da se njihove zaupne informacije ne objavijo, ker bi take informacije tretjim osebam omogočile ugotoviti vir samoobtoževalnih izjav, podanih Komisiji v okviru programa prizanesljivosti.
3.
V sodbi ni podana zadostna obrazložitev glede pristojnosti pooblaščenca za zaslišanje ter glede uporabe načel zaupanja v pravo in enakega obravnavanja. Splošno sodišče je zato kršilo obveznost iz člena 296 PDEU in iz členov 36 in 53 Statuta Sodišča. Splošno sodišče zlasti ne navaja razlogov, zaradi katerih se je oddaljil od ustaljene sodne prakse, na katero se sklicujejo pritožnice.
(1) UL L 275, str. 29.
Full & Egal Universal Law Academy