15.2.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 59/2
Pritožba, ki jo je Lotte Co. Ltd vložila 12. novembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. septembra 2015 v zadevi T-483/12, Nestlé Unternehmungen Deutschland GmbH/Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-586/15 P)
(2016/C 059/02)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Lotte Co. Ltd (zastopnica: M. Knitter, odvetnica)
Drugi stranki v postopku: Nestlé Unternehmungen Deutschland GmbH, Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj,
—
razveljavi sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. septembra 2015 (T-483/12) in zavrne tožbo zoper odločbo četrtega odbora Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 3. septembra 2012 v zadevi R 2103/2010-4;
—
podredno, ob razveljavitvi izpodbijane sodbe Splošnega sodišča zadevo slednjemu vrne v ponovno odločanje;
—
tožeči stranki (Nestlé Unternehmungen Deutschland GmbH) naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica očita kršitev člena (1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba o blagovni znamki Skupnosti). Natančneje navaja tri primere napačne uporabe prava:
1.
Pritožnica graja uporabo napačnih meril pri presoji dopustnega odstopanja pri konkretni uporabi nasprotne znamke v skladu s členom 15(1)(a) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti. Pritožnica v zvezi s tem navaja, da je Splošno sodišče sestavne dele nasprotne znamke, ki imajo razlikovalni učinek, pravno napačno opredelilo na podlagi meril o ugotovitvi verjetnosti zmede. Značaju oziroma prevladi sestavnih delov znotraj znamke, ki igra bistveno vlogo pri ugotovitvi verjetnosti zmede, ni mogoče pripisati enake teže pri presoji dopustnosti odstopajoče rabe znamke. V tej zvezi ne gre za to, da se ugotovi verjetnost zmede. Bolj gre za to ali oblika rabe registrirane znamke odstopa samo v manjši podrobnosti, tako da bi bilo mogoče oba znaka skupaj šteti kot enakovredna.
2.
Dalje, Splošno sodišče ni upoštevalo vseh bistvenih okoliščin glede določitve sestavnih delov nasprotne znamke, ki imajo razlikovalni učinek. Splošno sodišče naj bi pravno napačno prevzelo merila odbora za pritožbe, ne da bi samo naslovilo posamezne in številne sestavne dele kompleksne nasprotne znamke.
3.
Po mnenju pritožnice obstajajo nedoslednosti in logične napake v utemeljitvi Splošnega sodišča glede določitve oblike rabe. Splošno sodišče sicer trdi, da sme uporabljeni znak le „v zanemarljivih elementih“ odstopati od oblike, v kateri je bil registriran in da je treba uporabljene znake ter registrirano znamko upoštevati kot „na splošno enakovredno“, da bi se smelo potrditi, da raba znamke ohranja pravice. Splošno sodišče je bilo pri uporabi teh meril presoje nedosledno in je storilo napako pri logični presoji. Poleg tega je Splošno sodišče uporabilo tog preizkus ali se tri elementi, ki jih je upoštevalo kot razlikovalne, pojavijo v uporabljeni obliki. Na podlagi teh meril Splošno sodišče izhaja iz rabe, ki ohranja pravice in pri tem ne upošteva, da so bili v uporabljeni obliki dodani številni novi elementi, kar ima za posledico, da uporabljenega znaka in registrirane znamke ne bi bilo mogoče več šteti za „na splošno enakovredne“.
Full & Egal Universal Law Academy