8.2.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 48/11
Pritožba, ki jo je Alain Laurent Brouillard vložil 13. Novembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. Septembra 2015 v zadevi T-420/13, Brouillard/Sodišče
(Zadeva C-590/15 P)
(2016/C 048/19)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnik: Alain Laurent Brouillard (zastopnik: P. Vande Casteele, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije
Predloga
—
Pritožba naj se razglasi za utemeljeno in sodba z dne 14. septembra 2015 (T-420/13) naj se razveljavi;
—
Predlog za razglasitev ničnosti dopisov z dne 5. junija 2013, ki jih je Sodišče Evropske unije poslalo družbi IDEST Communication SA, in s katerimi jo je pozvalo, prvič, naj v okviru javnega naročila po postopku s pogajanji o sklenitvi okvirnih pogodb za prevod pravnih besedil iz nekaterih uradnih jezikov Evropske unije v francoščino (UL 2013/S 47-075037) predloži ponudbo, in drugič, naj potrdi, da tožeča stranka ne bo opravljala storitev, na katere se nanaša javno naročilo.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
V okviru opravljanja storitev prevajanja je Sodišče Evropske unije menilo, da tožeče stranke ni bilo mogoče sprejeti kot podizvajalca družbe, ki je bila pozvana k predložitvi ponudbe, ker „[…] diploma [ki jo je] pridobil pri univerzi v Poitiersu (magistrski program s področja pravo, upravljanje, poklicna smer, program zasebno pravo, smer pravnik lingvist), kljub temu, da je [bila] diploma magistrske stopnje 2, ni potrjevala celostne pravne izobrazbe“, in da „[je bila] ta presoja v skladu z ustaljeno prakso prevajalskega oddelka za francoski jezik, ki šteje, da izobrazba, pravnik lingvist‘, ki jo nudi univerza v Poitiersu (magistrska stopnja 2), ni pravna izobrazba, ki ustreza zahtevam iz točke III.2.1 obvestila o javnem naročilu“, pri čemer je bilo pojasnjeno, da „način pridobitve diplome (‚VAE‘, in sicer potrditev pridobitve izkušenj) ni [imela] nobenega vpliva na presojo […]“.
2.
Tožeča stranka navaja kršitev splošnih načel enakosti, svobode ustanavljanja, prostega gibanja delavcev, svobode opravljanja storitev, načela sorazmernosti, členov 14, 15, 16, 20, 21, 51 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 45, 49, 51, 56 in 57 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pravice do vzgoje in izobraževanja ter napačno uporabo prava in prekoračitev pooblastil.
3.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, s tem da je ugotovilo neobstoj „ovir“ zgoraj navedenih pravic in svoboščin. Napačno uporabo prava še toliko bolj potrjuje to, da je tožeča stranka pridobila diplome, zaradi katerih lastnosti in bistva je je primerna za opravljanje storitev prevajanja pravnih besedil. Sodišče je vsaj „omejilo“ pravico tožeče stranke, da izkoristi univerzitetno izobrazbo pravnika in prevajalca.
4.
Splošno sodišče je prav tako napačno uporabilo pravo in kršilo pravo Unije s tem da je štelo, da za naročnika ni veljala obveznost primerjave, ker Direktive 2005/36 (1) ni bilo mogoče uporabiti, in ker se torej „tožeča stranka ni mogla opreti na sodno prakso v zvezi s priznavanjem diplom, da bi v obravnavanem primeru trdila, da bi Sodišče moralo upoštevati druge njene kvalifikacije in izkušnje“.
5.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem da je štelo, da lahko naročnik upravičeno ni upošteval diplome „magistrski program s področja pravo“ (Bac + 5), pridobljene v Franciji, in da „z upoštevanjem več diplom, ki v Belgiji in v Franciji obstajajo pred in po reformi iz leta 2004, s katero so bile v Evropi usklajene diplome visokošolske izobrazbe“.
6.
Kršitev zgoraj navedenih temeljnih svoboščin in splošnih načel prava, upoštevanih posamično ali v povezavi z načelom sorazmernosti, prav tako izhaja iz tega, da je bila odločitev o izključitvi tožeče stranke sprejeta brez upoštevanja vseh njegovih diplom, potrdil in drugih dokazil o njegovih upoštevnih poklicnih izkušnjah in brez primerjave njegovih dokazanih akademskih in poklicnih kvalifikacij s tistimi, ki se zahtevajo v specifikaciji.
(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, str. 22).
Full & Egal Universal Law Academy