SKLEP PODPREDSEDNIKA SODIŠČA
z dne 6. oktobra 2015 ( * )
„Pritožba — Intervencija — Upnik glavne stranke — Interes za rešitev spora — Neobstoj“
V zadevi C‑362/15 P(I),
zaradi pritožbe na podlagi člena 57 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 14. julija 2015,
Anonymos Elliniki Metalleftiki kai Metallourgiki Etairia Larymnis Larko s sedežem v Kallithei (Grčija), ki jo zastopa V. Koulouris, odvetnik,
pritožnica,
drugi stranki v postopku sta
Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE s sedežem v Atenah (Grčija),
tožeča stranka na prvi stopnji,
Evropska komisija, ki jo zastopata A. Bouchagiar in É. Gippini Fournier, agenta, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka na prvi stopnji,
PODPREDSEDNIK SODIŠČA
po opredelitvi prvega generalnega pravobranilca M. Watheleta
izdaja naslednji
Sklep
1
Družba Anonymos Elliniki Metalleftiki kai Metallourgiki Etairia Larymnis Larko (v nadaljevanju: nekdanja družba Larko) predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 11. junija 2015, Larko/Komisija (T‑412/14, EU:T:2015:431, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrnilo njen predlog za intervencijo v podporo predlogom družbe Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE (v nadaljevanju: sedanja družba Larko), tožeče stranke na prvi stopnji v zadevi T‑412/14.
2
Sedanja družba Larko je leta 1989 prevzela dejavnost izkopavanja, obdelave in trženja feroniklja, ki jo je prej izvajala nekdanja družba Larko. Iz spisa je razvidno, da sedanja družba Larko nekdanji družbi Larko dolguje velike denarne zneske. Sedanja družba Larko s tožbo v zadevi T‑412/14 Splošnemu sodišču predlaga, naj razglasi ničnost Sklepa Komisije C(2014) 1805 z dne 27. marca 2014 o državni pomoči SA.37954 (2013/NN), ki jo je Grčija odobrila sedanji družbi Larko v zvezi s prenosom nekega dela njenih sredstev (UL C 156, str. 1, v nadaljevanju: sporni sklep). Evropska komisija je v tem sklepu odločila, prvič, da prodaja sredstev sedanje družbe Larko v skladu s predlaganim načrtom prodaje ni državna pomoč, in drugič, da glede na ta načrt ni gospodarske kontinuitete med sedanjo družbo Larko in kupci teh sredstev, kar zadeva morebitno vračilo prejšnjih državnih pomoči.
3
Poleg tega nekdanja družba Larko Sodišču predlaga, naj ugodi njenemu predlogu za intervencijo.
4
Komisija je 29. julija 2015 predložila stališča glede pritožbe.
Pritožba
5
Uvodoma je treba opozoriti, da člen 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da se lahko postopku pred sodišči Evropske unije pridruži vsaka oseba, ki lahko izkaže upravičen interes za rešitev spora, ki ga obravnava eno od teh sodišč.
6
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pojem „interes za rešitev spora“ v smislu navedenega člena 40, drugi odstavek, opredeliti glede na predmet spora in ga razumeti kot neposredni in dejanski interes v zvezi z odločitvijo glede predlogov, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi (pri)tožbenimi razlogi in trditvami. Izraz „rešitev spora“ namreč napotuje na končno odločitev v predloženi zadevi, kot bo navedena v izreku prihodnje sodbe (glej sklep predsednika Sodišča, Komisija/EnBW, C‑365/12 P, EU:C:2013:83, točka 7 in navedena sodna praksa).
7
V zvezi s tem je treba zlasti preveriti, ali predlagatelja intervencije izpodbijani akt neposredno zadeva in ali je njegov interes ob rešitvi spora gotov (glej sklep predsednika Sodišča, Mory in drugi/Komisija, C‑33/14 P, EU:C:2015:135, točka 7 in navedena sodna praksa). Načeloma se lahko interes za rešitev spora obravnava kot dovolj neposreden, le če lahko navedena rešitev spremeni pravni položaj predlagatelja intervencije (glej v tem smislu sklepe predsednika Sodišča, National Power in PowerGen/Komisija, C‑151/97 P(I) in C‑157/97 P(I), EU:C:1997:307, točka 61; Schenker/Air France in Komisija, C‑589/11 P(I), EU:C:2012:332, točki 14 in 15, ter Mory in drugi/Komisija, C‑33/14 P, EU:C:2015:135, točki 4 in 11).
8
Pritožbene razloge, ki jih navaja nekdanja družba Larko, je treba obravnavati ob upoštevanju zgoraj navedenega.
9
Pritožbo sestavljajo trije pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na:
—
neobrazložitev izpodbijanega sklepa, kar zadeva neobstoj neposrednega interesa;
—
kršitev člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, kar zadeva neobstoj neposrednega interesa, pri čemer je ta pritožbeni razlog razdeljen na dva dela, ki zadevata, prvič, napačno razlago in uporabo te določbe, in drugič, izkrivljanje dokazov in neobrazložitev, ter
—
kršitev člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, kar zadeva neobstoj gotovega interesa.
Prvi pritožbeni razlog
10
Nekdanja družba Larko navaja, da je Komisija poleg spornega sklepa istega dne, torej 27. marca 2014, sprejela še Sklep 2014/539/EU o državni pomoči SA.34572 (13/C) (ex 13/NN), ki jo je Grčija odobrila [sedanji družbi Larko] (UL L 254, str. 24, v nadaljevanju: sklep o nezdružljivosti). Pri tem ugotavlja, da je Komisija v zadnjenavedenem sklepu odločila, da nekatere pomoči, dodeljene sedanji družbi Larko, niso bile združljive z notranjim trgom, zato je odredila njihovo vračilo.
11
Nekdanja družba Larko trdi, da je Splošno sodišče v točki 13 izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da želi nekdanja družba Larko kot edina pomembna upnica sedanje družbe Larko s sklicevanjem na povezani učinek spornega sklepa in sklepa o nezdružljivosti pokazati, da zaradi teh sklepov od sedanje družbe Larko ne more izterjati poplačila svojih terjatev, vendar nato te problematike ni preučilo. Splošno sodišče naj bi v točkah od 15 do 17 izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na neposredni interes nekdanje družbe Larko, preučilo le nekatere delne trditve, ne da bi jih umestilo v njihov kontekst, opravilo pa naj ne bi nikakršne celostne presoje teh trditev.
12
V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso obveznost obrazložitve Splošnemu sodišču ne nalaga, da zagotovi razlago, ki bi izčrpno in posamično sledila ugotovitvam, ki jih navajajo stranke v sporu; obrazložitev Splošnega sodišča je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zakaj Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa omogoča, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora (sodba Gogos/Komisija, C‑583/08 P, EU:C:2010:287, točka 30 in navedena sodna praksa).
13
Splošno sodišče je v izpodbijanem sklepu v točki 15 najprej ugotovilo, da ne obstaja neposredna povezava med spornim sklepom in sklepom o nezdružljivosti na eni strani ter terjatvami, na katere se sklicuje nekdanja družba Larko, na drugi, nato pa je v točki 16 izpodbijanega sklepa še navedlo, da ni nujno, da je nekdanji družbi Larko zaradi povezanega učinka zadevnih dveh sklepov onemogočena izpolnitev zahtev, ki jih ima v zvezi s sedanjo družbo Larko. Dalje je v točki 17 izpodbijanega sklepa še navedlo, da bo rešitev, ki bo sprejeta v sporu, na interese nekdanje družbe Larko vplivala le posredno, in sicer prek finančnih posledic, ki jih bo imela ta rešitev za sedanjo družbo Larko. Zato naj bi bili interesi nekdanje družbe Larko le posredno povezani z rešitvijo spora.
14
Torej je treba zlasti ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 12 tega sklepa, šteti, da je Splošno sodišče v točkah od 15 do 17 izpodbijanega sklepa dovolj pojasnilo posebne razloge, iz katerih je menilo, da je treba trditve nekdanje družbe Larko glede povezanega učinka spornega sklepa in sklepa o nezdružljivosti zavrniti. Ta obrazložitev – neodvisno od njene utemeljenosti – je namreč nekdanji družbi Larko omogočila, da se je seznanila z razlogi, iz katerih je Splošno sodišče menilo, da ta družba nima neposrednega interesa za rešitev spora, Sodišče pa ima na voljo dovolj elementov, da opravi nadzor, kot se to zahteva na podlagi sodne prakse, navedene v točkah 6 in 7 tega sklepa.
15
V teh okoliščinah je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.
Drugi pritožbeni razlog
16
S prvim delom drugega pritožbenega razloga nekdanja družba Larko Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, ker je to določbo uporabilo abstraktno in ne da bi upoštevalo posebnosti zadeve. Splošno sodišče naj zlasti ne bi upoštevalo povezanega učinka spornega sklepa in sklepa o nezdružljivosti ter posebnega položaja nekdanje družbe Larko kot edine pomembne upnice sedanje družbe Larko. Nekdanja družba Larko naj bi imela poleg tega poseben položaj zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli grški organi in ki naj bi domnevno otežili izterjavo njenih terjatev pri sedanji družbi Larko. Ta sklop odnosov in položajev naj bi dejansko ustvaril interes za rešitev spora. Zato naj bi Splošno sodišče kršilo navedeno določbo, ker je menilo, da ta interes ne zadostuje.
17
V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ima lahko okoliščina, da mora dolžnica, kot je sedanja družba Larko, sama vrniti državne pomoči, kar je v obravnavani zadevi posledica povezanega učinka spornega sklepa, ki zavrača možnost, da bi bili lahko kupci sredstev sedanje družbe Larko solidarno z njo zavezani k vračilu nekaterih pomoči, in sklepa o nezdružljivosti, s katerim so iste pomoči razglašene za nezdružljive z notranjim trgom – če se predpostavi, da sta navedena sklepa veljavna – sicer res gospodarski in finančni vpliv na njene upnike, saj zmanjšuje njihove možnosti za poplačilo vseh terjatev, na kar je Splošno sodišče pravilno opozorilo v točki 17 izpodbijanega sklepa.
18
Zaradi okoliščine, da je nekdanja družba Larko edina pomembna upnica sedanje družbe Larko in da naj bi zaradi nekaterih ukrepov, ki so jih sprejeli grški organi, naletela na posebne težave pri nadaljnji izterjavi svojih terjatev, lahko obveznost, naložena sedanji družbi Larko, v praksi vpliva na gospodarske in finančne interese nekdanje družbe Larko bolj kot na interese preostalih upnikov.
19
Vendar takega vpliva na gospodarske in finančne interese upnika glavne stranke v zadevi, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem, tudi če je velik, še ni mogoče obravnavati, kot da neposredno vpliva na interese tega upnika v smislu sodne prakse, navedene v točkah 6 in 7 tega sklepa, saj se zaradi njega ne spremeni upnikov pravni položaj. Taki gospodarski in finančni interesi upnika se namreč prepletajo z interesi njegovega dolžnika, ki je glavna stranka v obravnavani zadevi, rešitev spora pa podobno kot na interese delničarjev take stranke nanj vpliva le posredno, in sicer prek posledic, ki jih ima navedena rešitev za glavno stranko (glej v zvezi s primerom delničarja glavne stranke sklep predsednika Sodišča, AITEC/Komisija, C‑97/92, C‑105/92 in C‑106/92, EU:C:1993:954, točka 15).
20
Drugače je, če lahko rešitev spora spremeni pravni položaj upnika, ki predlaga intervencijo v sporu v podporo svojemu dolžniku. To zlasti velja, če navedena rešitev vpliva na pravno opredelitev določene terjatve v nacionalnem pravu, saj je mogoče to terjatev glede na rešitev spora pred sodiščem Unije vpisati med prednostne obveznosti ali nezavarovane obveznosti dolžnika (sklep predsednika Sodišča, Belgija/Komisija, C‑197/99 P, EU:C:2000:720, točke od 29 do 31). V obravnavani zadevi nekdanja družba Larko sicer trdi, da bi lahko rešitev spora, ki ga obravnava Splošno sodišče, vplivala na ekonomsko vrednost njenih terjatev do sedanje družbe Larko, vendar ob tem ne navaja nobene trditve, ki bi dokazovala, da bo ta rešitev vplivala na pravno opredelitev navedenih terjatev.
21
Iz tega sledi, da Splošno sodišče pri razlagi in uporabi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča ni nikjer napačno uporabilo prava, ker je ugotovilo, da rešitev spora, ki ga obravnava, ne vpliva neposredno na interese nekdanje družbe Larko.
22
Z drugim delom drugega pritožbenega razloga nekdanja družba Larko Splošnemu sodišču očita izkrivljanje dokazov in neobrazložitev, ker je v prvem stavku točke 16 izpodbijanega sklepa menilo, da ni nujno, da je nekdanji družbi Larko zaradi povezanega učinka spornega sklepa in sklepa o nezdružljivosti onemogočena izpolnitev zahtev, ki jih ima v zvezi s sedanjo družbo Larko. Ta napačna presoja, ki naj bi bila osrednji del razlogovanja Splošnega sodišča, naj bi bila v nasprotju z dokazi, ki jih je temu sodišču predložila nekdanja družba Larko in iz katerih naj bi bilo razvidno, da bo zaradi navedenega povezanega učinka sedanja družba Larko ob celotna sredstva, nekdanja družba Larko pa je edina pomembna upnica sedanje družbe Larko. Splošno sodišče bi moralo vsaj obrazložiti, zakaj ni upoštevalo zadevnih dokazov.
23
V zvezi s tem je treba opozoriti, da trditve nekdanje družbe Larko temeljijo na napačni razlagi prvega stavka točke 16 izpodbijanega sklepa.
24
Navedeni stavek je treba namreč razlagati ob upoštevanju razlogov, navedenih pred in za njim. Splošno sodišče je v točki 15 izpodbijanega sklepa najprej ugotovilo, da nista sporni sklep in sklep o nezdružljivosti nikakor neposredno povezana s terjatvami nekdanje družbe Larko do sedanje družbe Larko, nato pa je v točki 17 izpodbijanega sklepa še menilo, da bo na interese nekdanje družbe Larko rešitev, ki bo sprejeta v sporu, ki ga obravnava, vplivala le posredno, in sicer prek finančnih posledic, ki jih bo imela ta rešitev za sedanjo družbo Larko.
25
Prvi stavek točke 16 izpodbijanega sklepa je del te logike in v nasprotju s trditvijo nekdanje družbe Larko torej ni osrednji del razlogovanja Splošnega sodišča. Splošno sodišče je z navedbo, da ni nujno, da je nekdanji družbi Larko zaradi povezanega učinka zadevnih dveh sklepov onemogočena izpolnitev zahtev, ki jih ima v zvezi s sedanjo družbo Larko, v bistvu le ugotovilo, da morebitna nezmožnost nekdanje družbe Larko, da izterja svoje terjatve, ne bi bila neposredna posledica tega učinka, temveč kvečjemu tega, da v premoženju sedanje družbe Larko ne bi bilo dovolj sredstev, česar pa s pravnega vidika ni mogoče pripisati samo enemu dejavniku.
26
Vsekakor je treba ugotoviti, da izpodbijanega sklepa ne bi bilo mogoče razveljaviti, tudi če bi prvi stavek točke 16 navedenega sklepa vseboval izkrivljanje dejstev. Kot je namreč razvidno iz točke 19 tega sklepa, je mogoče z vplivom na gospodarske in finančne interese sedanje družbe Larko, ki izhajajo iz povezanega učinka spornega sklepa in sklepa o nezdružljivosti, na katere se sklicuje nekdanja družba Larko, dokazati le posredni interes zadnjenavedene družbe za rešitev spora, zato niso izpolnjeni pogoji iz člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča.
27
Kar zadeva trditev v zvezi z neobrazložitvijo izpodbijanega sklepa, je bilo v okviru prvega pritožbenega razloga v točki 14 tega sklepa ugotovljeno, da je Splošno sodišče pravno zadostno utemeljilo svoj sklep, da rešitev spora ne bo neposredno vplivala na interese nekdanje družbe Larko.
28
Iz navedenega izhaja, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.
Tretji pritožbeni razlog
29
S tretjim pritožbenim razlogom nekdanja družba Larko trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je v točkah od 18 do 20 izpodbijanega sklepa v bistvu razsodilo, da njen interes za rešitev spora ni gotov, saj so lahko drugi upniki v prednostnem položaju v primerjavi s terjatvami nekdanje družbe Larko, zato se lahko vsekakor izkaže, da ekonomska sredstva sedanje družbe Larko ne zadostujejo za poplačilo terjatev nekdanje družbe Larko. Poleg tega nekdanja družba Larko glede na besedilo člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča izpodbija tudi zahtevo po gotovem interesu.
30
V zvezi s tem je treba opozoriti, da na podlagi ustaljene sodne prakse trditve zoper razloge, ki so v odločbi Splošnega sodišča navedeni zaradi popolnosti, ne morejo povzročiti razveljavitve te odločbe, zato niso upoštevne (sodba Komisija/IPK International, C‑336/13 P, EU:C:2015:83, točka 33 in navedena sodna praksa).
31
V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je bilo to, da nekdanja družba Larko nima neposrednega interesa za rešitev spora, dokončno potrjeno z zavrnitvijo prvega in drugega pritožbenega razloga, zato razveljavitve izpodbijanega sklepa ni mogoče utemeljiti niti z napačno uporabo prava, ki se zatrjuje v okviru tretjega pritožbenega razloga, tudi če bi bila dokazana.
32
Zato je tretji pritožbeni razlog brezpredmeten in ga je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 30 tega sklepa, zavrniti.
33
Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba pritožbo v celoti zavrniti, saj ni bilo ugodeno nobenemu od pritožbenih razlogov, ki jih je nekdanja družba Larko navedla v njeno podporo.
Stroški
34
Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. V skladu s členom 138(1) istega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se nekdanji družbi Larko naloži plačilo stroškov, in ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji poleg njenih stroškov naložijo tudi stroški, ki jih je priglasila Komisija.
Iz teh razlogov je podpredsednik Sodišča sklenil:
1.
Pritožba se zavrne.
2.
Družba Anonymos Elliniki Metalleftiki kai Metallourgiki Etairia Larymnis Larko nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila Komisija.
Podpisi
( * ) Jezik postopka: grščina.
Full & Egal Universal Law Academy