SKLEP PODPREDSEDNIKA SODIŠČA
z dne 6. oktobra 2015 ( * )
„Pritožba — Intervencija — Interes za rešitev spora“
V zadevi C‑418/15 P(I),
zaradi pritožbe na podlagi člena 57 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 29. julija 2015,
Cap Actions SNCM, s sedežem v Marseillu (Francija), ki jo zastopa C. Bonnefoi, odvetnik,
pritožnica,
drugi stranki v postopku sta
Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM), s sedežem v Marseillu,
tožeča stranka na prvi stopnji,
Evropska komisija, ki jo zastopata V. Di Bucci in B. Stromsky, agenta,
tožena stranka na prvi stopnji,
PODPREDSEDNIK SODIŠČA
po opredelitvi prvega generalnega pravobranilca M. Watheleta
izdaja naslednji
Sklep
1
Družba Cap Actions SNCM (v nadaljevanju: Cap Actions), investicijski sklad, prek katerega imajo zaposleni v Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM) v lasti 9 % kapitala te družbe, s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. julija 2015, SNCM/Komisija (T‑1/15, EU:T:2015:489, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je bil zavrnjen njen predlog za intervencijo v podporo predlogom tožeče stranke na prvi stopnji v zadevi T‑1/15, katerih namen je razglasitev ničnosti Sklepa Komisije 2014/882/EU z dne 20. novembra 2013 o državni pomoči SA 16237 (C 58/2002) (ex N 118/2002), ki jo je Francija dodelila družbi SNCM (UL 2014, L 357, str. 1, v nadaljevanju: sporni sklep).
2
Poleg tega družba Cap Actions Sodišču predlaga, naj ugodi njenemu predlogu za intervencijo.
3
Evropska komisija je svoja stališča o pritožbi predložila 7. septembra 2015.
Pritožba
4
V skladu s členom 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije se lahko postopku pred sodišči Evropske unije pridružijo osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev spora, predloženega enemu od teh sodišč.
5
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba pojem „interes za rešitev spora“ v smislu navedenega člena 40, drugi odstavek, opredeliti glede na sam predmet spora ter ga razumeti kot neposredni in dejanski interes glede odločitve o predlogih, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi razlogi ali trditvami. Izraz „rešitev spora“ se namreč nanaša na predlagano končno odločitev, kot bi bila navedena v izreku sodbe, ki jo je treba sprejeti (glej sklep predsednika Sodišča Komisija/EnBW,C‑365/12 P, EU:C:2013:83, točka 7 in navedena sodna praksa).
6
V zvezi s tem je treba predvsem preveriti, ali izpodbijani akt neposredno zadeva predlagatelja intervencije in ali je njegov interes za rešitev spora nesporen (glej sklep predsednika Sodišča Mory in drugi/Komisija, C‑33/14 P, EU:C:2015:135, točka 7 in navedena sodna praksa). Načeloma je interes za rešitev spora mogoče šteti za dovolj neposreden le, kadar se lahko s to rešitvijo spremeni pravni položaj predlagatelja intervencije (glej v tem smislu sklepe predsednika Sodišča National Power in PowerGen/Komisija, C‑151/97 P(I) in C‑157/97 P(I), EU:C:1997:307, točka 61; Schenker/Air France in Komisija, C‑589/11 P(I), EU:C:2012:332, točki 14 in 15, ter Mory in drugi/Komisija, C‑33/14 P, EU:C:2015:135, točki 4 in 11).
7
Družba Cap Actions Splošnemu sodišču s pritožbo očita, da je napačno razlagalo člen 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča. Družba Cap Actions v bistvu navaja pet pritožbenih razlogov, ki se nanašajo:
—
prvič, na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča pri uporabi načela enakega obravnavanja, ker ni upoštevalo dejstva, da se pred sprejetjem spornega sklepa in po tem, ko je Splošno sodišče s sodbo Corsica Ferries France/Komisija (T‑565/08, EU:T:2012:415) razglasilo ničnost Odločbe Komisije 2009/611/ES z dne 8. julija 2008 o ukrepih C 58/02 (ex N 118/02), ki jih je Francija izvedla v korist [SNCM] (UL 2009, L 225, str. 180), ni ponovno odprl formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU;
—
drugič, na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča, ker je razsodilo, da dejstvo, da družba Cap Actions predstavlja skupni interes zaposlenih, ki so delničarji družbe SNCM, samo po sebi ne more utemeljiti neposrednega in dejanskega interesa družbe Cap Actions za rešitev spora, predloženega temu sodišču v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča;
—
tretjič, na napačno presojo Splošnega sodišča, ker je razsodilo, da družba Cap Actions ni dokazala, da bi bil v primeru razglasitve ničnosti spornega sklepa prekinjen postopek prisilne poravnave, ki teče na nacionalnem sodišču;
—
četrtič, na napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče izenačilo interese glavnega delničarja, javnega podjetja Transdev, ki ne želi več opravljati pomorskega prevoza, in zaposlenih – delničarjev, ki jih predstavlja družba Cap Actions, ki želijo zaščititi svoje premoženje in delovna mesta, ter
—
petič, na napačno presojo Splošnega sodišča, ker je razsodilo, da se interes družbe Cap Actions za rešitev spora, predloženega temu sodišču, ne loči od interesa družbe SNCM.
8
Najprej je treba preučiti prvi pritožbeni razlog, nato skupaj drugi in peti pritožbeni razlog, ki v bistvu odpirata isto pravno vprašanje, ter nazadnje zaporedoma tretji in četrti pritožbeni razlog.
Prvi pritožbeni razlog
9
Družba Cap Actions s prvim pritožbenim razlogom trdi, da bi moralo Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevati dejstvo, da se pred sprejetjem spornega sklepa in po tem, ko je Splošno sodišče s sodbo Corsica Ferries France/Komisija (T‑565/08, EU:T:2012:415) razglasilo ničnost Odločbe 2009/611, ni ponovno odprl formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU.
10
Predlagateljici intervencije – in sicer, prvič, družba Corsica Ferries France (v nadaljevanju: Corsica Ferries), ki je predlagala intervencijo v podporo predlogom Komisije v zadevi T‑1/15, in, drugič, družba Cap Actions, ki je predlagala intervencijo v podporo predlogom družbe SNCM v tej isti zadevi – naj zaradi tega neupoštevanja ne bi imeli enakega dostopa do postopkov na področju državnih pomoči. Družba Cap Actions v zvezi s tem poudarja, da se je Splošno sodišče v točki 9 sklepa SNCM/Komisija (T‑1/15, EU:T:2015:487), s katerim je bila dovoljena intervencija družbe Corsica Ferries, predvsem sklicevalo na dejstvo, da je ta – ki je konkurentka družbe SNCM – dejavno sodelovala pri upravnem postopku pred Komisijo. Družba Cap Actions trdi, da je bila prikrajšana za možnost, da bi lahko storila enako, saj je Komisija zavrnila ponovno odprtje formalnega postopka preiskave, ne glede na predloge v tem smislu, ki sta ji jih po razglasitvi ničnosti Odločbe 2009/611 predložili Francoska republika in družba SNCM.
11
V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi dopustitev stranki, da pred Sodiščem prvič uveljavlja razlog, ki ga ni uveljavljala pred Splošnim sodiščem – čeprav je razpolagala z elementi, na podlagi katerih bi to lahko naredila, in čeprav se ta razlog ne nanaša na enega od utemeljitvenih razlogov, ki jih je Splošno sodišče navedlo v svoji odločbi – pomenila, da se ji dovoli, da Sodišču, katerega pristojnost glede pritožb je omejena, predloži širši spor, kot je bil predložen Splošnemu sodišču (glej v tem smislu sodbi Langnese-Iglo/Komisija, C‑279/95 P, EU:C:1998:447, točka 55, in Pêra-Grave/UUNT, C‑249/14 P, EU:C:2015:459, točka 24).
12
Utemeljitev družbe Cap Actions, ki je povzeta v točki 10 tega sklepa, izhaja iz premise, da bi družba sodelovala v formalnem postopku preiskave, če bi se ta postopek znova odprl, potem ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost Odločbe 2009/611. V skladu s členom 108(2) PDEU in členom 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) pa imajo pravico do predložitve stališč v okviru formalnega postopka preiskave zadevne stranke v smislu navedenega člena 108(2). Družba Cap Actions se pred Sodiščem torej implicitno, vendar nujno, sklicuje na to, da je bila v okviru formalnega postopka preiskave v zvezi s pomočmi, ki so predmet spornega sklepa, v tej vlogi.
13
Vendar je treba ugotoviti, da se družba Cap Actions pred Splošnim sodiščem ni sklicevala na svojo domnevno vlogo zadevne stranke v smislu člena 108(2) PDEU. Iz tega sledi, da se pred Sodiščem v predlogu za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni dopustno opirati na to vlogo.
14
Družba Cap Actions se pred Sodiščem sicer res pritožuje nad domnevnim neenakim obravnavanjem v zvezi z njo, ki izhaja iz tega, da je bila družbi Corsica Ferries s sklepom SNCM/Komisija (T‑1/15, EU:T:2015:487) dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije v zadevi T‑1/15, zlasti ker je družba Corsica Ferries dejavno sodelovala v formalnem postopku preiskave v zvezi s pomočmi, ki so predmet spornega sklepa.
15
Toda to, da je Splošno sodišče tožeči stranki na podlagi trditev, na katere se je ta sklicevala pred tem sodiščem, dovolilo intervencijo v postopku, samo po sebi ne more vplivati na odločitev o predlogu tretje osebe za intervencijo v istem postopku, ker je bil položaj zadnjenavedene drugačen in ker se je pred Splošnim sodiščem sklicevala na drugačne trditve v podporo svojemu predlogu kot oseba, ki ji je bila dovoljena intervencija.
16
Iz tega sledi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten.
Drugi in peti pritožbeni razlog
17
Družba Cap Actions v okviru drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na točko 11 izpodbijanega sklepa, opozarja, da predstavlja interese zaposlenih družbe SNCM, ki imajo v tej družbi delnice, in da sporni sklep neposredno vpliva na njihovo vrednost. Navedeni zaposleni naj bi kot delničarji tako imeli neposredni in dejanski interes za rešitev spora, ki je predložen Splošnemu sodišču. Z intervencijo družbe Cap Actions bi se izognili številnim posamičnim intervencijam, obenem pa ta družba ugotavlja, da Sodišče prav zato široko razlaga pravico do intervencije, kar zadeva združenja, pri čemer v podkrepitev svoje teze navaja sklep predsednika Sodišča National Power in PowerGen/Komisija(C‑151/97 P(I) in C‑157/97 P(I), EU:C:1997:307, točka 66). Splošno sodišče je po mnenju družbe Cap Actions napačno uporabilo pravo, ker je ne glede na te okoliščine razsodilo, da družba nima neposrednega in dejanskega interesa za rešitev zadevnega spora.
18
Družba Cap Actions s petim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točke od 14 do 16 izpodbijanega sklepa, izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča, da ni predložila nobenega konkretnega in podprtega elementa, na podlagi katerega bi bilo njen interes mogoče razlikovati od interesa družbe SNCM. Družba Cap Actions poudarja, da ima pravno osebnost, ki je ločena od družbe SNCM, in da je v njenem interesu zaščita premoženja zaposlenih – delničarjev, ki jih predstavlja. Ugotavlja, da so zadnjenavedeni neposredno priča temu, kako njihove delnice izgubljajo vrednost zaradi sporov, ki tečejo pred sodišči Unije v zvezi z državnimi pomočmi, dodeljenimi družbi SNCM, ter zlasti zadeve T‑1/15, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem in v kateri predlaga intervencijo.
19
Na finančne interese zaposlenih – delničarjev, ki jih brani družba Cap Actions, in njene lastne interese, ki jih ima kot pravna oseba, bi sicer res lahko močno vplival izid spora, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem in v katerem je družba SNCM glavna stranka. Rešitev tega spora bi lahko namreč znatno vplivala na finančni položaj družbe SNCM in s tem na vrednost delnic, ki so v lasti prek družbe Cap Actions.
20
Toda tak vpliv, četudi znatnega, na ekonomske in finančne interese delničarjev družbe, ki je ena glavnih strank v zadevi, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem, ter na interese investicijskega sklada, prek katerega imajo nekateri vlagatelji v lasti svoje delnice v tej družbi, ni mogoče šteti za neposredni vpliv na interese teh delničarjev in tega sklada v smislu sodne prakse, navedene v točkah 5 in 6 tega sklepa, saj ne spreminja njihovega pravnega položaja. Taki interesi se namreč prepletajo z interesi same družbe, ki je glavna stranka v zadevnem sporu, rešitev tega spora pa na njih vpliva zgolj posredno, in sicer prek posledic, ki jih ima navedena rešitev za to glavno stranko (sklep predsednika Sodišča AITEC in drugi/Komisija, C‑97/92, C‑105/92 in C‑106/92, EU:C:1993:954, točka 15).
21
Iz tega izhaja, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava – ne v točki 11 izpodbijanega sklepa ne v točkah od 14 do 16 tega sklepa – ker je razsodilo, da izid spora, ki mu je predložen, ne vpliva neposredno na interese, na katere se pred njim sklicuje družba Cap Actions, zato ti ne ustrezajo zahtevam iz člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča.
22
Drugi in peti pritožbeni razlog je treba zato zavrniti.
Tretji pritožbeni razlog
23
Družba Cap Actions s tretjim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točko 12 izpodbijanega sklepa, trdi, da je Splošno sodišče storilo napako pri presoji, ker je razsodilo, da ta družba ni dokazala, da bi bil v primeru razglasitve ničnosti spornega sklepa prekinjen postopek prisilne poravnave, ki je v teku. Družba Cap Actions vztraja, da je izid tega postopka prisilne poravnave odvisen od izida sporov, ki tečejo pred sodišči Unije v zvezi državnimi pomočmi, dodeljenimi družbi SNCM, in zlasti od zadeve T‑1/15, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem. Ti spori naj bi bili namreč razlog, zaradi katerega je glavni delničar družbe SNCM, in sicer javno podjetje Transdev, začel postopek prisilne poravnave. Če ne bi bilo navedenih sporov, bi bilo treba primanjkljaj družbe SNCM po mnenju družbe Cap Actions odpraviti s prestrukturiranjem podjetja.
24
V zvezi s tem iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča izhaja, da je samo Splošno sodišče pristojno, prvič, za ugotavljanje dejanskega stanja, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in, drugič, za presojo tega dejanskega stanja. Potem ko Splošno sodišče ugotovi ali presodi dejansko stanje, je Sodišče pristojno, da na podlagi navedenega člena 256 opravi nadzor nad pravno opredelitvijo tega dejanskega stanja in pravnimi posledicami, ki jih je iz nje izpeljalo Splošno sodišče (glej zlasti sodbo Bavaria/Komisija, C‑445/11 P, EU:C:2012:828, točka 23 in navedena sodna praksa).
25
V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točki 12 izpodbijanega sklepa razsodilo, da je družba SNCM udeležena v več postopkih, ki se obravnavajo pred Sodiščem, in da so zadevni zneski iz spornega sklepa zato le del zneskov, ki jih mora prejemnik pomoči vrniti v tej fazi. Splošno sodišče je na podlagi teh ugotovitev menilo, da ni bilo dokazano, da bi bil postopek prisilne poravnave, ki poteka pred nacionalnimi sodišči, v primeru razglasitve ničnosti spornega sklepa prekinjen.
26
Družba Cap Actions pa pred Sodiščem v zvezi s tem trdi le, da se je glavni delničar podjetje Transdev glede na dokaze, ki jih je predložila Splošnemu sodišču, odločil začeti postopek prisilne poravnave pred nacionalnimi sodišči zaradi sporov na področju državnih pomoči, ki se obravnavajo na ravni Unije. Na podlagi teh trditev ni mogoče dokazati vsebinske nepravilnosti dejanskih ugotovitev, na katerih temelji točka 12 izpodbijanega sklepa.
27
Zato je treba ugotoviti, da se družba Cap Actions sklicuje na nedopustne trditve, saj izpodbija dejansko presojo Splošnega sodišča iz točke 12 izpodbijanega sklepa, ne da bi dokazala, da vsebinska nepravilnost te presoje izhaja iz listin v spisu.
28
Iz navedenega izhaja, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti.
Četrti pritožbeni razlog
29
Družba Cap Actions s četrtim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točko 13 izpodbijanega sklepa, trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je izenačilo interese glavnega delničarja, ki je podjetje Transdev in ne francoska država kot taka, ter interese zaposlenih – delničarjev, ki jih predstavlja družba Cap Actions. Ta trdi, da javno podjetje Transdev ne želi več opravljati pomorskega prevoza, zaposleni – delničarji pa želijo zaščititi svoje premoženje in delovna mesta. Družba Cap Actions naj bi tako imela lastni interes za rešitev spora, predloženega Splošnemu sodišču, ki se razlikuje od interesa glavnega delničarja.
30
Kot je bilo presojeno v točki 20 tega sklepa, se ekonomski in finančni interesi delničarjev neke družbe načeloma prepletajo z interesi same družbe, ki je glavna stranka v sporu. Delničarji, katerih interese v obravnavani zadevi predstavlja družba Cap Actions, so sicer res tudi zaposleni v družbi SNCM, vendar je treba poudariti, da družba Cap Actions predstavlja njihove interese, ki jih imajo kot delničarji, kot izrecno trdi v okviru svoje pritožbe.
31
Splošno sodišče je v točki 13 izpodbijanega sklepa upravičeno razsodilo, da je – kot izjema od pravila iz prejšnje točke tega sklepa – na podlagi okoliščine, da ima manjšinski delničar družbe drugačne interese od glavnega delničarja te družbe in eventualno torej od same družbe, temu manjšinskemu delničarju glede na okoliščine primera mogoče priznati interes za rešitev spora, v katerem je zadevna družba ena od glavnih strank, pri čemer se ta interes razlikuje od interesa zadnjenavedene. Toda za sklicevanje na to izjemo mora manjšinski delničar predložiti konkretne elemente, ki dokazujejo obstoj tega razhajanja interesov v zvezi z rešitvijo zadevnega spora glede na njegov predmet.
32
Vendar pa je Splošno sodišče v točki 13 izpodbijanega sklepa v obravnavani zadevi razsodilo, da družba Cap Actions ni predložila nobenega konkretnega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče dokazati obstoj takega razhajanja. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 24 tega sklepa, se družba Cap Actions sklicuje na nedopustne trditve, saj izpodbija to dejansko presojo, ne da bi dokazala, da njena vsebinska nepravilnost izhaja iz listin v spisu.
33
Iz tega sledi, da je treba četrti pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten.
34
Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba pritožbo v celoti zavrniti, saj nobenemu od pritožbenih razlogov, ki jih je v podporo svoji pritožbi navedla družba Cap Actions, ni bilo ugodeno.
Stroški
35
Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se uporablja v pritožbenem postopku na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se družbi Cap Actions naloži plačilo stroškov in ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Komisije.
Iz teh razlogov je podpredsednik Sodišča sklenil:
1.
Pritožba se zavrne.
2.
Cap Actions SNCM nosi svoje stroške in stroške Komisije.
Podpisi
( * ) Jezik postopka: francoščina.
Full & Egal Universal Law Academy