11.5.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 155/32
Tožba, vložena 25. februarja 2015 – Militos Symvouleftiki/Komisija
(Zadeva T-104/15)
(2015/C 155/38)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Militos Symvouleftiki AE (Atene, Grčija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:
—
razglasi za ničen Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. decembra 2014, s katerim je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za nadzor zakonitosti z dne 23. oktobra 2014 in potrjen sklep Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo z dne 23. septembra 2014 o neprimernosti nagrade, izplačane družbenikom/delničarjem tožeče stranke, da bi se štela za strošek osebja v dveh projektih, ki jih je tožeča stranka uspešno izvedla, in sicer projektu „Go Green – Green Business is smart Business“ (Sporazum št. 510424-LLP-1-2010-1-GR-LEONARDO-LMP)” ter projektu „LadybizIT“ (Sporazum št. 2011-3052-518310-LLP-1-2011-1-GR-LEONARDO-LAM)”, in ugotovi, da se stroški „dodatnih“ storitev, ki so jih opravili Olga Stavropoulou, Pavlos Aravantinos in Karamanlis lahko štejejo za stroške osebja v zadevnem projektu, ali, podredno, ugotovi, da se na podlagi člena II. 14 Sporazuma o dodelitvi sredstev in Priloge III k temu sporazumu lahko le stroški „dodatnih“ storitev, ki sta jih opravila v zadevnih projektih Olga Stavropoulou in Pavlos Aravantinos, štejejo za primerne in izplačljive tožeči stranki;
—
Komisiji naloži, naj poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke iz tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji Komisije
—
Komisija ni upoštevala dejstva, da bi se lahko razlikovanje med „običajnimi“ in „dodatnimi“ storitvami, ki so jih opravili družbeniki/delničarji v okviru zadevnih projektov, opravilo ob upoštevanju narave teh storitev, besedila in namena določb takrat veljavnega statuta tožeče stranke ter določb sklepa skupščine družbenikov/delničarjev tožeče stranke z dne 20. decembra 2010.
2.
Drugi tožbeni razlog: druga očitna napaka pri presoji Komisije
—
Ugotovitev Komisije, da položaj upravnika kot tak temu preprečuje, da bi na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero je značilno dejansko razmerje podrejenosti, za tožečo stranko opravljal druge storitve, je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Tožeča stranka je Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter Komisiji vsekakor predložila dovolj dokazov o tem, da je vodja projekta dejansko imel nadzor nad upravnikom in da je ta nadzor izpolnjeval merila, določena v sodni praksi, za obstoj dejanskega razmerja podrejenosti.
Full & Egal Universal Law Academy