3.8.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 254/17
Tožba, vložena 8. maja 2015 – Gameart/Komisija
(Zadeva T-264/15)
(2015/C 254/21)
Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Gameart sp. z o. o. (Bielsko-Biała, Poljska) (zastopnik: P. Hoffman, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Evropske komisije z dne 18. februarja 2015 razglasi za ničen v delu, v katerem je potrjena zavrnitev pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Poljske vložene prošnje za dostop do kopij dopisov Republike Poljske, ki jih ima to ministrstvo in jih je ta država poslala Komisiji ter se nanašajo na postopek Komisije zaradi kršitve prava Unije s strani Republike Poljske v povezavi z zakonom z dne 19. novembra 2009 o igrah na srečo;
—
odloči, da člena 5, drugi odstavek, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije – če se ne bi strinjalo s tožečo stranko, ki trdi, da tega člena 5, drugi odstavek, ni mogoče razumeti tako, da Evropski komisiji dopušča, da glede prošnje za dostop do dokumentov, ki jo je pri organu države članice vložila fizična ali pravna oseba in jo je ta država članica posredovala Komisiji, sprejme zavezujočo odločitev – v tej zadevi v skladu s členom 277 PDEU ni mogoče uporabiti, ker je neveljaven;
—
odloči, da Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Komisije glede na člen 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001
—
Ker je bila prošnja vložena pri organu države članice in se je nanašala na dokumente te države članice, naj člena 5 Uredbe ne bi bilo mogoče uporabiti. Zgolj dejstvo, da je bila v skladu s členom 5, drugi odstavek, Uredbe prošnja posredovana Komisiji, naj ne bi podeljevalo pristojnosti Komisiji, če se ta prošnja ne nanaša na dokumente Komisije. Tudi če bi bilo za to prošnjo mogoče uporabiti člen 5 Uredbe, člena 5, drugi odstavek, Uredbe naj ne bi bilo mogoče razlagati tako, da institucija Unije sprejme zavezujočo odločitev o tej prošnji.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001
—
Ker je Komisija odločila o dostopu do dokumentov Republike Poljske, naj bi bila v skladu s členom 4(4) Uredbe zavezana k posvetovanju s to državo, česar pa ni storila. Dostop do dokumentov Republike Poljske naj bi bilo mogoče ob neobstoju ugovora iz člena 4(5) Uredbe zavrniti le v izjemnih okoliščinah, ki pa v tem primeru naj ne bi obstajale.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU
—
Komisija naj ne bi z ničemer utemeljila pristojnosti za sprejetje izpodbijanega dela Sklepa, čeprav je tožeča stranka velik del potrdilne prošnje namenila vprašanju o pomanjkanju pristojnosti Komisije. Nikjer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni informacij v zvezi s tem, zaradi česar naj tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati ustreznega varstva svojih pravic pred Splošnim sodiščem.
4.
Tretji tožbeni razlog: ugovor neveljavnosti na podlagi člena 277 PDEU
—
Če bi Splošno sodišče kljub trditvam iz prvega tožbenega razloga odločilo, da bi bilo treba člen 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1049/2001 razumeti tako, da je institucija Unije, če ji država članica posreduje prošnjo za dostop do dokumenta, ki ga ima ta država, na podlagi tega posredovanja pooblaščena za sprejetje zavezujoče odločitve o prošnji, tožeča stranka navaja, da člen 5, ki se ga tako razume, ne more temeljiti na členu 15(3) PDEU oziroma členu 255 ES kot ustrezni pravni podlagi in je zato neveljaven. Poleg tega naj bi bil člen, ki se ga tako razume, nezdružljiv z obrazložitvijo Uredbe št. 1049/2001, kar naj bi vodilo k temu, da je neveljaven glede na člen 296 PDEU (člen 253 ES).
Full & Egal Universal Law Academy