29.2.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 78/24
Tožba, vložena 22. decembra 2015 – EDF/Komisija
(Zadeva T-747/15)
(2016/C 078/35)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Électricité de France (EDF) (Pariz, Francija) (zastopnik: M. Debroux, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
primarno, za nične razglasi člene od 1 do 5 izpodbijanega sklepa zaradi bistvene kršitve postopka, napačne uporabe prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja;
—
podredno, za nične razglasi člene od 1 do 3 izpodbijanega sklepa, ker je bil znesek, katerega vračilo je bilo naloženo družbi EDF, previsoko ocenjen, in
—
v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 266 PDEU.
2.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na nespoštovanje člena 107 PDEU. Ta tožbeni razlog je razdeljen na dva dela:
—
Prvi del se nanaša na uporabnost merila zasebnega vlagatelja, ki se deli na pet poddelov.
—
V skladu s prvim poddelom naj Komisija ne bi upoštevala – in to brez utemeljitve in obrazložitve – številnih dokumentov in listin, ki sta ji jih pravilno posredovali Francija in družba EDF.
—
V skladu z drugim naj bi Komisija sistematično zamešala elemente, ki se nanašajo na uporabljivost in uporabnost merila zasebnega vlagatelja.
—
V skladu s tretjim naj bi Komisija napačno izključila uporabljivost merila preudarnega zasebnega vlagatelja samo iz razloga, ker je Francija v preizkusu ukrepa upoštevala zlasti preudarke, ki se nanašajo na njen status javnega organa, poleg preudarkov, ki se nanašajo na njen status delničarja.
—
V skladu s četrtim naj bi Komisija družbi EDF napačno naložila individualno obveznost, da razpolaga s formalnim načrtom poslovanj, da bi utemeljila uporabljivost merila preudarnega zasebnega vlagatelja.
—
V skladu s petim naj Komisija ne bi upoštevala narave in cilja tega ukrepa, v katerega kontekst spada, ter cilja, ki se mu sledi in pravil, ki veljajo za ta ukrep.
—
Drugi del se nanaša na uporabnost merila zasebnega vlagatelja, ki se deli na tri poddele.
—
V skladu s prvim delom naj bi Komisija napačno sklenila, da poročilo Oxera ni dopustno kot dokaz.
—
V skladu z drugim naj bi bile v metodologiji Komisije očitne napake. Na prvem mestu naj Komisija ne bi upoštevala niti okoliščin tistega obdobja, niti meril, ki so se jih vlagatelji v tistem obdobju držali. Na drugem mestu naj bi bila trditev o „davčnem darilu“, pri kateri je vztrajala Komisija, ne samo pravno napačna, ampak tudi izvor napak pri presoji upoštevnosti investicije. Na tretjem mestu naj bi Komisija storila več metodoloških napak, od katerih naj bi vsaka zadostovala za dokaz, da Komisija ni očitno izkazala, da merilo zasebnega vlagatelja ni bilo uporabljeno.
—
Tretji se nanaša na posledice metodoloških napak, ki jih je storila Komisija.
3.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na neobstoj obrazložitve izpodbijanega sklepa.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe podredno navaja dva tožbena razloga.
1.
V skladu s prvim tožbenim razlogom, navedenim podredno, naj bi bil večji del zatrjevane pomoči zastaran. Ta tožbeni razlog se deli na dva dela:
—
V skladu s prvim delom naj bi v glavnem šlo za obstoječo pomoč, ki naj bi izvirala iz ukrepa, uvedenega pred odprtjem evropskega trga električne energije za konkurenco.
—
V skladu z drugim delom naj bi velik del zatrjevane pomoči izviral iz ukrepa, uvedenega več kot deset let pred prvim preiskovalnim ukrepom.
2.
Drugi tožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na računske napake Komisije pri ugotovitvi zatrjevane pomoči. Ta tožbeni razlog se deli na tri dele:
—
V skladu s prvim delom naj bi Komisija storila napake glede celotnega zneska rezervacij za prenovo.
—
V skladu z drugim delom naj bi Komisija storila napake v zvezi z davčno stopnjo, ki se uporabi.
—
V skladu s tretjim delom naj bi moral biti znesek zatrjevane pomoči pregledan na podlagi teh popravljenih podatkov.
Full & Egal Universal Law Academy