11.12.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 424/11
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. oktobra 2017 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – A/Staatssecretaris van Financiën
(Zadeva C-522/16) (1)
((Predhodno odločanje - Carinska unija in skupna carinska tarifa - Uredba (EGS) št. 2913/92 - Člen 201(3), drugi pododstavek, in člen 221(3) in (4) - Uredba (EGS) št. 2777/75 - Uredba (ES) št. 1484/95 - Dodatne uvozne dajatve - Umetna struktura, namenjena izognitvi plačilu dolgovanih dodatnih dajatev - Napačnost podatkov, na katerih temelji carinska deklaracija - Osebe, ki bi jih bilo mogoče šteti za odgovorne za plačilo carinskega dolga - Zastaralni rok))
(2017/C 424/15)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: A
Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën
Izrek
1.
V okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, je treba člen 201(3), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000, razlagati tako, da dokumenti, katerih predložitev se zahteva s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi dodatnih uvoznih dajatev v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 684/1999 z dne 29. marca 1999, pomenijo podatke, potrebne za izdelavo carinske deklaracije, v smislu te določbe.
2.
Člen 201(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 2913/1992, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da je s pojmom „dolžnik“ za plačilo carinskega dolga v smislu te določbe zajeta fizična oseba, ki je tesno in zavestno sodelovala pri snovanju in umetni vzpostavitvi strukture poslovnih transakcij, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, katere učinek je bilo zmanjšanje zneska zakonsko dolgovanih uvoznih dajatev, čeprav ni sama zagotovila napačnih podatkov, ki so pomenili podlago za izdelavo carinske deklaracije, če je iz okoliščin razvidno, da je ta oseba vedela ali bi morala vedeti, da transakcije, na katere se je nanašala ta struktura, niso bile izvedene v okviru običajnih poslovnih transakcij, ampak samo za nezakonito pridobitev ugodnosti, določenih s pravom Unije. Okoliščina, da je navedena oseba to strukturo zasnovala in umetno vzpostavila šele po tem, ko je od strokovnjakov za carinsko pravo prejela zagotovilo, da je ta struktura zakonita, glede tega ni pomembna.
3.
Člen 221(4) Uredbe št. 2913/1992, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, zaradi samega dejstva, da v skladu z njenim členom 201(1) carinski dolg pri uvozu nastane s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, ne more biti izključena možnost, da se dolžniku sporoči znesek uvoznih dajatev, ki so dolgovane za to blago, po poteku roka iz člena 221(3) te uredbe, kakor je bila spremenjena.
(1) UL C 86, 20.3.2017.