19.3.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 104/9
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 24. januarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Presidenza del Consiglio dei Ministri in drugi/Gianni Pantuso in drugi
(Združeni zadevi C-616/16 in C-617/16) (1)
((Predhodno odločanje - Usklajevanje zakonov in drugih predpisov glede dejavnosti zdravnikov - Direktivi 75/363/EGS in 82/76/EGS - Specialistično izobraževanje zdravnikov - Ustrezno plačilo - Uporaba Direktive 82/76/EGS za izobraževanja, ki so se začela pred rokom, določenim državam članicam za njen prenos, in se končala po tem datumu))
(2018/C 104/10)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Corte suprema di cassazione
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Presidenza del Consiglio dei Ministri, Università degli Studi di Palermo, Ministero della Salute, Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca Ministero del Tesoro
Tožene stranke: Gianni Pantuso, Angelo Tralongo, Maria Michela D’Alessandro, Nello Grassi, Carmela Amato (C-616/16), Giovanna Castellano, Maria Concetta Pandolfo, Antonio Marletta, Vito Mannino, Olga Gagliardo, Emilio Nardi, Maria Catania, Massimo Gallucci, Giovanna Pischedda, Giambattista Gagliardo (C-617/16)
Izrek
1.
Člen 2(1)(c), člen 3(1) in (2) ter Prilogo k Direktivi Sveta 75/363/EGS z dne 16. junija 1975 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov glede dejavnosti zdravnikov, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 82/76/EGS z dne 26. januarja 1982, je treba razlagati tako, da je treba za vsako specialistično izobraževanje zdravnikov s polno ali delno časovno obveznostjo, ki se je začelo leta 1982 in nadaljevalo do leta 1990, zagotoviti ustrezno plačilo v smislu navedene priloge, če se to izobraževanje nanaša na specializacijo zdravnikov, ki je skupna vsem oziroma dvema ali več državam članicam in ki je navedena v členih 5 oziroma 7 Direktive Sveta 75/362/EGS z dne 16. junija 1975 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni zdravstveni izobrazbi ter ukrepih za olajšanje učinkovitega izvajanja pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.
2.
Člen 2(1)(c), člen 3(1) in (2) ter Prilogo k Direktivi 75/363, kakor je bila spremenjena z Direktivo 82/76, je treba razlagati tako, da obstoj obveznosti države članice, da določi ustrezno plačilo v smislu te priloge za vsako specialistično izobraževanje zdravnikov s polno ali delno časovno obveznostjo, ki se je začelo leta 1982 in nadaljevalo do leta 1990, ni odvisen od tega, ali je ta država sprejela ukrepe za prenos Direktive 82/76. Nacionalno sodišče mora pri uporabi določb nacionalnega prava, sprejetih pred sprejetjem direktive ali po njem, te določbe razlagati kar najbolj ob upoštevanju besedila in namena teh direktiv. Če zaradi neobstoja nacionalnih ukrepov za prenos Direktive 82/76 cilja, ki ga ta direktiva določa, ni mogoče doseči z razlago, in sicer ob upoštevanju vsega nacionalnega prava in z uporabo metod razlage, ki so s tem pravom priznane, pravo Unije državam članicam nalaga, da povrnejo škodo, ki so jo povzročile posameznikom zaradi neprenosa navedene direktive. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki so v zvezi s tem določeni s sodno prakso Sodišča, da se lahko na podlagi prava Unije uveljavi odgovornost te države članice.
3.
Člen 2(1)(c), člen 3(1) in (2) ter Prilogo k Direktivi 75/363, kakor je bila spremenjena z Direktivo 82/76, je treba razlagati tako, da je treba ustrezno plačilo v smislu navedene priloge za specialistično izobraževanje zdravnikov s polno ali delno časovno obveznostjo, ki se je začelo leta 1982 in nadaljevalo do leta 1990, zagotoviti za obdobje tega izobraževanja od 1. januarja 1983 do konca navedenega izobraževanja.
(1) UL C 63, 27.2.2017.
Full & Egal Universal Law Academy