14.1.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 16/5
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 6. novembra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesarbeitsgericht – Nemčija) – Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV/Tetsuji Shimizu
(Zadeva C-684/16) (1)
((Predhodno odločanje - Socialna politika - Organizacija delovnega časa - Direktiva 2003/88/ES - Člen 7 - Pravica do plačanega letnega dopusta - Nacionalna ureditev, ki določa izgubo neizrabljenega plačanega letnega dopusta in denarnega nadomestila za ta dopust, če delavec prošnje za dopust ni podal pred prenehanjem delovnega razmerja - Direktiva 2003/88/ES - Člen 7 - Obveznost skladne razlage nacionalnega prava - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 31(2) - Možnost sklicevanja v okviru spora med posamezniki))
(2019/C 16/05)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesarbeitsgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Vlagatelj revizije: Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften eV
Nasprotna stranka v postopku revizije: Tetsuji Shimizu
Izrek
1.
Člen 7 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero delavec, če ni zaprosil za to, da bi lahko v zadevnem referenčnem obdobju uveljavil svojo pravico do plačanega letnega dopusta, ob koncu tega obdobja samodejno in brez predhodne preveritve, ali mu je delodajalec zlasti s tem, da ga je ustrezno poučil, dejansko omogočil uveljavitev te pravice, izgubi plačani letni dopust, ki ga je v skladu z navedenimi določbami pridobil za navedeno obdobje, s tem pa tudi pravico, da se mu v primeru prenehanja delovnega razmerja izplača denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Predložitveno sodišče mora v zvezi s tem ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage prava, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, preveriti, ali lahko to pravo razlaga tako, da bo zagotovljen polni učinek prava Unije.
2.
Če nacionalne zakonodaje, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ni mogoče razlagati tako, da bi bila v skladu s členom 7 Direktive 2003/88 in členom 31(2) Listine, iz zadnjenavedene določbe izhaja, da nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med delavcem in njegovim nekdanjim delodajalcem, ki je zasebni subjekt, navedene nacionalne zakonodaje ne sme uporabiti in mora – če delodajalec ne more dokazati, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo, da je imel delavec plačani letni dopust, do katerega je bil na podlagi prava Unije upravičen, tudi dejansko možnost izrabiti – zagotoviti, da navedenemu delavcu ni odvzeta pridobljena pravica do takega plačanega letnega dopusta, s tem pa tudi ne pravica do denarnega nadomestila za dopust, ki ga v primeru prenehanja delovnega razmerja ni izrabil, ki ga mora v tem primeru plačati neposredno zadevni delodajalec.
(1) UL C 104, 3.4.2017.
Full & Egal Universal Law Academy