11.7.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 251/14
Pritožba, ki jo je Darko Graf vložil 26. aprila 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 26. februarja 2016 v zadevi T-507/14, Vedran Vidmar in Darko Graf/Evropska komisija
(Zadeva C-241/16 P)
(2016/C 251/16)
Jezik postopka: hrvaščina
Stranki
Pritožnik: Darko Graf (zastopnik: L. Duvnjak, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predloga
Pritožnik Sodišču predlaga, naj:
—
sodbo Splošnega sodišča EU, izrečeno v zadevi T-507/14 dne 26. februarja 2016 v celoti razveljavi ter ugodi tožbenemu zahtevku, ki ga je pritožnik uveljavljal v prvostopenjskem postopku s tožbo z dne 1. julija 2014, in Evropski komisiji naloži, naj pritožniku povrne vse stroške tega postopka;
—
podredno, sodbo Splošnega sodišča EU, izrečeno v zadevi T-507/14 dne 26. februarja 2016 v celoti razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje in Evropski komisiji naloži, naj pritožniku povrne vse stroške tega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnik izpodbijano sodbo izpodbija v teh delih:
—
točko 40, v kateri je ugotovljeno, da je le protipravno aktivno ravnanje institucij EU eden od elementov, potrebnih za obstoj nepogodbene odškodninske obveznosti EU, ker naj bi bila ta ugotovitev prvostopenjskega sodišča v nasprotju s členom 340(2) Pogodbe o delovanju EU in sodno prakso Sodišča (sodba Sodišča z dne 19. maja 1992, Mulder in drugi/Svet in Komisija, C-104/89 i C-37/90,EU:C:1992:217);
—
točko 47, v kateri se v nasprotju z določbami člena 36 Akta o pristopu Republike Hrvaške (v nadaljevanju: RH) k Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in Priloge VII k tem aktu zaveze, ki jih je RH v razmerju do EU prevzela med pogajanji o svojem pristopu k EU, napačno imenuje „načela“, ker naj v konkretnem primeru ne bi šlo za nikakršna načela, temveč za 11 konkretnih pogodbenih obveznosti RH do EU, ki so vse začele veljati 9. decembra 2011;
—
točke od 48 do 52, ker sta člen 36 Akta o pristopu RH k EU in Priloga VII, točka 1, k tem aktu začela veljati 9. decembra 2011, ko sta bila v veljavi in sta zavezovala strategija reforme pravosodja za obdobje 2011–2015 z dne 15. decembra 2010 in revidiran akcijski načrt vlade Republike Hrvaške za reformo pravosodja z dne 20. maja 2010, zaradi česar je razveljavitev teh aktov s strani RH, kar je Evropska komisija prej izrecno odobrila v točki 3 izčrpnega poročila o spremljanju RH z dne 10. oktobra 2012 s tem, da je RH naložila sprejetje nove izvršilne zakonodaje, v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti, saj je imela razveljavitev teh pravnih aktov za pritožnike očiten retroaktivni učinek, RH pa po 9. decembru 2011 ni sprejela niti ene nove strategije reforme pravosodja, temveč samo strategijo razvoja pravosodja za obdobje od 2013 do 2018, zaradi česar je zadnja strategija reforme pravosodja, ki jo je RH sprejela, prav tista, ki je veljala 9. decembra 2011 (glej npr. sodbe z dne 30. januarja 1974, Louwage/Komisija, 148/73, EU:C:1974:7, točki 12 in 18; z dne 17. decembra 1998, Embassy Limousines & Services/Parlament, T-203/96, točki 74 in 88, in z dne 14. maja 1975, CNTA/Komisija, 74/74, EU:C:1975:59, točki 41 in 44), pri čemer je treba navesti, da je prvostopenjsko sodišče s tem, da je v točki 53 ugotovilo, da „ni treba sklepati, da so hrvaški organi […] lahko prosto spremenili strategijo razvoja pravosodja za obdobje 2011–2015 in akcijski načrt iz leta 2010. Ob upoštevanju določb Akta o pristopu, zlasti njegovega člena 36 in Priloge VII, hrvaški organi niso bili dolžni izpolniti samo zaveze 1, temveč tudi vse druge zaveze iz te priloge“, potrdilo utemeljenost zadevnega tožbenega odškodninskega zahtevka;
—
točke od 54 do 57 in od 59 do 63 v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti Evropske komisije iz člena 36 Akta o pristopu RH k EU, da zagotovi izpolnjevanje zavez RH iz Priloge VII, točka 3, k Aktu o pristopu, da bo še naprej dosegala napredek pri učinkovitosti svojega pravosodja, saj je iz prilog k tožbi razvidno, da je Evropska komisija v svoje tabele o spremljanju vnesle napačne podatke Ministrstva za pravosodje RH o zmanjševanju števila nerešenih izvršilnih in pravnih zadev na hrvaških občinskih in trgovskih sodiščih brez kakršnega koli strokovnega ali računskega preverjanja ali analize, pri čemer je izkazala veliko malomarnost glede pomena priprave teh tabel;
—
točko 68, ker je Evropska komisija s kršitvijo svoje obveznosti iz člena 36(1) in (2) Akta o pristopu RH k EU, da zagotovi izpolnjevanje zavez RH v zvezi z začetkom delovanja hrvaške službe javnih izvršiteljev 1. januarja 2012, kršila tudi svojo obveznost iz člena 17 PEU, da skrbi za Pogodbo o pristopu RH k EU kot eno od temeljnih pogodb EU;
—
točke od 69 do 82, ker ni bilo potrebno nobeno poznejše usklajeno in izrecno ravnanje Evropske komisije, zato da bi po 9. decembru 2011 pri pritožnikih prišlo do legitimnih pričakovanj, saj so zadevna legitimna pričakovanja pritožnikov nastala v obdobju pred tem datumom.