14.11.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 419/25
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 14. julija 2016 – FMS Wertmanagement AöR/Heta Asset Resolution AG
(Zadeva C-394/16)
(2016/C 419/34)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landgericht Frankfurt am Main
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: FMS Wertmanagement AöR
Tožena stranka: Heta Asset Resolution AG
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (1), zlasti njena člena 1(1) in 2(1), točki 2 in 23, v povezavi s členom 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (2) razlagati tako, da je v njenem področju uporabe zajeta tudi enota za likvidacijo (družba za likvidacijo), ki je bila ob uveljavitvi Direktive 2014/59/EU – 2. julija 2014 – še vedno kreditna institucija v smislu člena 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR institucija), vendar je ta značaj izgubila še pred iztekom roka za prenos Direktive 2014/59/EU v nacionalno pravo – 31. decembra 2014 – in nima več bančno pravnega dovoljenja za izvajanje bančnih poslov, ampak lahko na podlagi zakonskega dovoljenja izvaja samo (bančno) poslovanje, namenjeno izključno likvidaciji portfelja?
2.
Ali je treba Direktivo 2014/59/EU, zlasti njena člena 43(2)(b) in 37(6), razlagati tako, da je ukrep, ki ustreza instrumentu za reševanje s sredstvi upnikov iz člena 43 Direktive 2014/59/EU, zajet v njenem področju uporabe ratione materiae tudi, če je na podlagi nacionalnega predpisa matične države članice izveden v primeru, v katerem ni več realne možnosti ponovne vzpostavitve sposobnosti za uspešno poslovanje enote za likvidacijo, ki je svoje dele, ki naj bi dalje delovali, odsvojila že po uveljavitvi Direktive 2014/59/EU – 2. julija 2014 –, a še pred iztekom roka za njen prenos v nacionalno pravo – 31. decembra 2014 –, in v katerem nobene sistemsko pomembne storitve ne bodo prenesene na premostitveno institucijo in tudi sicer noben drug del podjetja institucije ne bo več odsvojen ali prenesen, ampak je ta enota za likvidacijo namenjena izključno upravljanju s sredstvi, pravicami in obveznostmi za ustrezno, dejavno in kar najboljše unovčenje teh posameznih sredstev, pravic in obveznosti (likvidacija portfelja)?
3.
Ali je treba člen 3(2) Direktive 2001/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (3) (kakor je bil spremenjen s členom 117 Direktive 2014/59/EU) razlagati tako, da s strani upravnega organa matične države članice enote za likvidacijo odrejeno zmanjšanje obveznosti te enote, za katere se uporablja pravo druge države, ter zmanjšanje obrestne mere in odložitev zapadlosti obveznosti v državi članici, katere pravo se zanje uporablja in v kateri ima zadevni upnik svoj sedež, veljajo v celoti brez kakršnih koli dodatnih formalnosti ali pa je predpostavka za to, da mora biti enota za likvidacijo (družba za likvidacijo) zajeta v področju uporabe ratione personae Direktive 2014/59/EU (skladno s prvim vprašanjem), odrejeni ukrep pa v področju uporabe ratione materiae te direktive?
Ali pomeni formulacija „[v]eljajo v celoti […] brez kakršnih koli dodatnih formalnosti“ to, da sodišče države članice, ki mora o priznanju ukrepov, odrejenih po pravu matične države članice, odločiti v okviru prava, ki se uporabi za obveznosti, nima pristojnosti za preverjanje združljivosti teh ukrepov z Direktivo 2014/59/EU[?]
(1) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 173, str. 190.
(2) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, UL L 176, str. 1.
(3) Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, UL L 125, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 15.
Full & Egal Universal Law Academy