21.11.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 428/3
Pritožba, ki jo je August Storck KG vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 10. maja 2016 v zadevi T-806/14, August Storck KG/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
(Zadeva C-417/16 P)
(2016/C 428/04)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnica: August Storck KG (zastopnici: I. Rohr, P. Goldenbaum, odvetnici)
Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Predlog
—
Razveljavi naj se sodba Splošnega sodišča z dne 10. maja 2016 v zadevi T-806/14;
—
razveljavi naj se odločba odbora za pritožbe v zadevi R0644/2014-5, podredno, zadeva naj se, po potrebi, vrne v ponovno razsojanje Splošnemu sodišču;
—
odredi naj se, da EUIPO nosi svoje stroške in stroške pritožnice pred Sodiščem, Splošnim sodiščem in odborom za pritožbe.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
I.
Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1) – Uporaba napačnega testa
1.
Splošno sodišče za razlikovalni učinek znamke napačno zahteva, da se ta „znatno razlikuje od standarda ali navad v sektorju.“ Uporabilo je test za tridimenzionalne znamke, ki zajema videz samega blaga, brez besednih ali grafičnih elementov, kar je strožji test kot za običajne znamke. Ta strožji test ne bi smel biti uporabljen, saj je prijavljena znamka dvodimenzionalna znamka, ki vsebuje grafični element. Uporaba strožjega testa je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
2.
Splošno sodišče je storilo napako, ko je svoje ugotovitve oprlo na sodbo Storck/UUNT, C-25/05 P, EU:C:2006:422. Ta zadeva nikakor ni primerljiva s to zadevo, saj se je nanašala na (embaliran) proizvod brez kakršnegakoli grafičnega in/ali besednega elementa.
3.
Uporaba strožjih pravil, kot so tista, ki veljajo za besedne in figurativne znamke ni upravičena tudi zato, ker je obseg prijavljene znamke še ožji kot bi bil obseg registracije, ki bi zajemala le grafični element. Z uporabo strožjih pravil je Splošno sodišče kršilo člen 7(l)(b) Uredbe št. 207/2009, ki določa, da se ne registrirajo (le) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka.
II.
Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 Neuporaba načela specialnosti
4.
Splošno sodišče je zadevno blago preširoko opredelilo za poceni, vsakodnevno potrošniško blago, pred nakupom katerega ni posledica dolgega obdobja tehtanja. To je privedlo do napačne ugotovitve Splošnega sodišča, da je raven pozornosti upoštevne javnosti nizka zlasti glede elementov na embalaži.
5.
Splošno sodišče bi glede na konkretne specifične proizvode (torej, konditorski izdelki, čokolade, čokoladni proizvodi, pecivo in sladoledi) moralo opraviti analizo glede tega kakšna je raven pozornosti potrošnikov in kakšno vlogo ima v tem okviru konkretna embalaža kot je zajeta s prijavljeno znamko. Splošno sodišče ni obravnavalo tipične situacije nakupa kar zadeva te proizvode.
6.
Splošno sodišče s tem da ni upoštevalo posebnosti upoštevnega blaga, ni uporabilo načela specialnosti. Če bi Splošno sodišče pravilno postopalo, bi upoštevalo, da potrošniki zadevnega blaga običajno namenijo visoko raven pozornosti barvam, obliki in dizajnu embalaže. Potrošniki zadevnega blaga ne bi imeli nobenih problemov pri identifikaciji vira proizvodov zgolj na podlagi kombinacije črt, barv in oblik, kot so zajete s prijavljeno znamko.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy