14.11.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 419/28
Pritožba, ki jo je GmbH, nekdanja GmbH, vložila 28. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. maja 2016 v združenih zadevah T-322/14 in T-325/14, /EUIPO – Rezon
(Zadeva C-418/16 P)
(2016/C 419/37)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: GmbH, nekdanja GmbH (zastopnik: T. Lührig, odvetnik)
Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Rezon OOD
Predlogi
Pritožnica predlaga Sodišču, naj:
—
razveljavi sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. maja 2016 v združenih zadevah T-322/14 in T-325/14 in
—
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino naloži stroške postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Z izpodbijano odločbo naj bi bil kršen člen 57(2) Uredbe št. 207/2009 (1) v povezavi s praviloma 22(2) in 40(6) Uredbe št. 2868/95 (2), ker se v nasprotju s splošno priznanimi načeli razlage pravne metodologije ustaljen izraz, dokaz glede uporabe‛ drugače razlaga v členu 57(2) Uredbe št. 207/2009 kot v pravilih 22(2) in 40(6) Uredbe št. 2868/95. Različna razlaga istega pojma v Uredbi št. 207/2009 in v Uredbi št. 2868/95 ni v skladu z načeloma pravne varnosti in pravne jasnosti. Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da pravili 40(6) in 22(2) Uredbe št. 2868/95 izključujeta prepozno predložitev dokaza glede uporabe v postopku izbrisa in da EUIPO nima diskrecijske pravice. Člena 57(1) Uredbe št. 207/2009 ni mogoče uporabiti, prav tako pa tudi EUIPO ni uporabil tega člena, tako ne more biti podlaga niti odločbe odbora za pritožbe niti odločbe Splošnega sodišča.
Z izpodbijano odločbo naj bi bil kršen tudi člen 76(2) Uredbe št. 207/2009, ker je Splošno sodišče pravno napačno izhajalo iz uporabe člena 76(2) Uredbe št. 207/2009, čeprav pravili 40(6) in 22(2) Uredbe št. 2868/95 izključujeta uporabo te določbe v postopku za ugotovitev ničnosti zaradi sistematične razlage pravila 50(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 2868/95. Poleg tega tudi niso izpolnjeni pogoji iz člena 76(2) Uredbe št. 207/2009, ker intervenientka v celotnem postopku ni navedla utemeljenega razloga za prepozno predložitev računov, ki so že od začetka bili pri v njeni posesti. Splošno sodišče naj bi tako napačno uporabilo člen 76(2) Uredbe št. 207/2009, saj faza postopka in okoliščine neposredno izključujejo upoštevanje prepozno predloženih dokazov. Dalje naj bi Splošno sodišče izkrivilo dejstva s tem, da je dejansko stanje napačno predstavilo tako, da računi, ki so bili predhodno predloženi pri odboru za pritožbe, niso „dopolnjujoči“ ali „pojasnjevalni“ dokazi.
Splošno sodišče naj ne bi preučilo niti fonetičnih niti konceptualnih odstopanj med dejansko uporabljenimi znaki in se ni oprlo na celosten vtis temveč le na posamezne elemente, zaradi česar je napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 15(1)(A) Uredbe št. 207/2009.
Splošno sodišče naj bi upoštevalo očitne nepomembne dokaze, čeprav naj ne bi bili datirani ali naj bi se nanašali na neupoštevno obdobje. S tem naj bi napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 57(2) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s pravilom 22(3) in (4) Uredbe št. 2868/95.
Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo z oceno, da ni treba preučiti ugovor o zlorabi prava. Splošno sodišče naj sploh ne bi preučilo ugovora o prekluziji.
Nazadnje, z izpodbijano odločbo naj bi bil kršen člen 64(1) Uredbe št. 207/2009, ker naj bi Splošno sodišče spregledalo dejstvo, da je odbor za pritožbe, kot posledico odločbe oddelka za izbris, razglasilo ničnost te odločbe le v delu, ki se nanaša na storitve „oglaševanje v povezavi z avtomobili“. Zadevo bi moralo vrniti v odločanje oddelku za izbris in glede preostalih nepreučenih storitev, katerih uporaba ni bila dokazana, dokončno odločiti o njihovi uporabi. Prav tako bi moralo ugotoviti neobstoj dokaza o uporabi tako, da bi lahko delna zavrnitev zahteve za izbris postala pravnomočna.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).
(2) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189).