24.10.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 392/19
Pritožba, ki jo je Moreda-Riviere Trefilerías, S.A. vložila 12. avgusta 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 2. junija 2016 v združenih zadevah od T-426/10 do T-429/16 in od T-438/12 do T-441/12, Moreda-Riviere Trefilerias in drugi/Komisija
(Zadeva C-461/16 P)
(2016/C 392/23)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Pritožnica: Moreda-Riviere Trefilerías, S.A. (zastopniki: F. González Díaz, A. Tresandi Blanco, V. Romero Algarra, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predloga
—
Sodba Splošnega sodišča z dne 2. junija 2016 v združenih zadevah od T-426/12 do T-429/12, in zlasti v zadevi T-426/10, Moreda-Riviere Trefilerías/Evropska komisija, naj se razveljavi
—
Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Status družbe MRT kot naslednice:
1.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je pri presoji nasledstva podjetij in zlasti nasledstva družbe MRT v razmerju do družbe Trenzas y Cables uporabilo napačen pravni standard.
2.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri pravni opredelitvi dejstev, ker je menilo, da je družba MRT kot domnevna naslednica družbe Trenzas y Cables odgovorna za ravnanje te družbe v obdobju od 10. junija 1993 do 19. oktobra 1996.
3.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ki se kaže kot pomanjkljiva obrazložitev, ker je zavrnilo trditve pritožnice glede dvojne obdavčitve.
Dodatni elementi:
4.
Splošno sodišče poleg tega, da je napačno uporabilo pravo pri uporabi ustreznega pravnega standarda, ni podalo zadostne obrazložitve, ker ni pojasnilo razlogov, iz katerih naj zaprisežene izjave generalnih direktorjev družbe Trenzas y Cables, na katere se sklicuje družba MRT, ne bi bile utemeljene.
5.
Splošno sodišče je napačno opredelilo dejstva, in sicer mnenja konkurentk, saj je menilo, da so ta dodaten pokazatelj in tako pravno upoštevna pri dokazovanju obstoja gospodarske enote, ki jo sestavljata družbi Trenzas y Cables in GSW ter ostala podjetja, ki so v lasti zadnjenavedene družbe. Poleg tega je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je izkrivilo dejstva in dokaze glede zaznavanja konkurentk.
6.
Splošno sodišče je napačno opredelilo dejstva, in sicer prekrivanje osebja med družbama Trenzas y Cables in GSW ter ostalimi podjetji, ki so v lasti zadnjenavedene družbe, ker je menilo, da so ta prekrivanja dodaten pokazatelj in tako pravno upoštevna pri dokazovanju, da podjetja, ki so v lasti družbe GSW, niso samostojna v odnosu do njihove matične družbe.
7.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri opredelitvi nekaterih dejstev, in sicer sestanka družbe Trenzas y Cables s konkurentko, saj je ta sestanek štelo kot dodaten pokazatelj pri dokazovanju, da je družba Trenzas y Cables, katere naslednica naj bi bila družba MRT, quod non, del gospodarske enote, v kateri naj bi bila družba GSW matična družba.
Elementi, predloženi za ovrženje domneve:
8.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri vrednotenju dokazov in je vsekakor kršilo svoje obveznosti s področja sodnega nadzora, ko je zavrnilo trditev pritožnice, da ne spada v gospodarsko enoto, ki jo tvorita družbi Trenzas y Cables in GSW ter ostala podjetja, ki so v lasti zadnjenavedene družbe, ne da bi vsaj presojalo dokaze, predložene z namenom ovrženja domneve glede izvajanja odločilnega vpliva.
9.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo in s tem kršilo pravice, ker je menilo, da je Komisija – v delu, v katerem je svojo presojo plačilne zmožnosti pritožnice oprla na dejstva, ki jih je slednja predložila in poznala – spoštovala pravico pritožnice do izjave.
10.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri vrednotenju dokazov in svojih pooblastil s področja sodnega nadzora nikakor ni izvajalo v skladu s pravom. Poleg tega je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in s tem kršilo obveznost obrazložitve. Nazadnje je Splošno sodišče vsekakor napačno uporabilo pravo in s tem izkrivilo dejstva in dokaze glede možnosti pritožnice za pridobitev zunanjega financiranja.
11.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri vrednotenju dokazov in je vsekakor kršilo svojo dolžnost neomejenega sodnega nadzora, ker je menilo, da pritožnica Komisiji ni predložila informacij, potrebnih za presojo velikosti premoženja njenih delničarjev. Poleg tega Splošno sodišče ni podalo zadostne obrazložitve, ker ni pojasnilo razlogov, iz katerih poročila družbe Deloitte, ki jih ta stranka navaja, nimajo nobene dokazne moči.
Full & Egal Universal Law Academy