5.12.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 454/15
Pritožba, ki jo je Staatlichen Porzellan-Manufaktur Meissen GmbH vložila 24. avgusta 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2016 v zadevi T-789/14, Staatliche Porzellan-Manufaktur Meissen GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
(Zadeva C-471/16 P)
(2016/C 454/29)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Staatliche Porzellan-Manufaktur Meissen GmbH (zastopnika: O. Spuhler in M. Geitz, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Meissen Keramik GmbH
Predlog
Pritožnica predlaga, naj
—
se sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. junija 2016 v zadevi T-789/14 razveljavi, odločba četrtega odbora za pritožbe druge stranke v tem postopku (EUIPO) v zadevah R 1182/2013-4 in R 1245/2013-4 pa naj se razglasi za nično;
—
se, podredno, zadevna sodba Splošnega sodišča Evropske unije razveljavi in zadeva vrne temu sodišču;
—
se drugi stranki v postopku s pritožbo naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Pritožnica v pritožbi navaja, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi večkrat kršilo Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Uredbo o znamkah (1).
2.
Pritožnica najprej zatrjuje kršitev načela poštenega sojenja iz člena 6(1) PEU v povezavi s členom 47(2) Listine o temeljnih pravicah. Splošno sodišče naj namreč ne bi upoštevalo dokumentov, ki so bili predloženi v okviru tožbe. Navaja, da te priloge zgolj dopolnjujejo obstoječe dejansko in pravno stanje. Poleg tega naj Splošno sodišče neupoštevanja ne bi obrazložilo, temveč je povzelo formalno obrazložitev iz druge sodbe, ki pa se za predmetno zadevo ne uporablja.
3.
S tem naj bi Splošno sodišče kršilo pravico pritožnice do poštenega sojenja iz člena 6(1) PEU v povezavi s členom 47(2) Listine o temeljnih pravicah.
4.
Poleg tega pritožnica očita kršitev člena 15 Uredbe o znamkah zaradi izkrivljanja dejanskega stanja. Splošno sodišče svojo odločitev med drugim utemeljuje s tem, da nekateri proizvodi domnevno niso bili zajeti v predloženih dokazih glede uporabe. Dejansko pa naj bi ti proizvodi bili zajeti v dokazih o uporabi.
5.
S tem naj bi Splošno sodišče izkrivilo dejansko stanje in torej kršilo člen 15(1) Uredbe o znamkah.
6.
Pritožnica očita tudi kršitev člena 7(3) Uredbe o znamkah. Splošno sodišče svojo odločitev utemeljuje s tem, da gre pri znamki Meissen® za geografsko poreklo. Vendar pa je znamko Meissen® EUIPO registriral na podlagi člena 7(3) Uredbe o znamkah zaradi pridobljenega razlikovalnega učinka. Druga stranka v tem postopku (EUIPO) naj bi tako pravnomočno ugotovila, da pri znamki Meissen® ne gre za navedbo geografskega, temveč za navedbo trgovskega porekla.
7.
Z registracijo znamke Meissen® na podlagi pridobljenega razlikovalnega učinka je pritožnica tej znamki na podlagi člena 7(3) Uredbe o znamkah zagotovila varstvo. Splošno sodišče pa znamko Meissen® opredeljuje izključno kot navedbo geografskega porekla. Tako Splošno sodišče znamki Meissen® dejansko ponovno odvzema varstvo.
8.
Pritožnica nazadnje zatrjuje kršitev člena 8(5) Uredbe o znamkah. Splošno sodišče je zavrnilo pridobitev varstva zaradi ugleda na podlagi člena 8(5) Uredbe o znamkah z utemeljitvijo, da ni podana podobnost med zadevnimi proizvodi oziroma storitvami. V skladu s samim besedilom člena 8(5) pa se ne zahteva podobnost blaga oziroma storitev. S svojo odločitvijo naj bi torej Splošno sodišče na glavo obrnilo člen 8(5) Uredbe o znamkah.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009 L 78, str. 1).