6.2.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 38/20
Tožba, vložena 20. decembra 2016 – Evropska komisija/Svet Evropske unije
(Zadeva C-659/16)
(2017/C 038/26)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Bouquet, E. Paasivirta in Ch. Hermes, agenti)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predloga tožeče stranke
—
sklep Sveta z dne 10. oktobra 2016, sprejet z dopisom o točki pod „I/A“ v zvezi z oblikovanjem stališča Evropske unije za 35. letno srečanje Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) (Hobart, Avstralija, od 17. do 28. oktobra 2016), kar zadeva vzpostavitev treh zavarovanih morskih območij in vzpostavitev posebnih območij za preučevanje (dokumenta 12523/16 in 12445/16), naj se razglasi za delno ničen;
—
Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija Sodišču predlaga, naj sklep Sveta z dne 10. oktobra 2016 razglasi za ničen v delu, v katerem je Svet naložil, da se predlogi Komisiji za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki, ki se nanašajo na vzpostavitev treh zavarovanih morskih območij v Weddellovem morju, Rossovem morju in vzhodni Antarktiki ter sistema posebnih območij za preučevanje, vložijo v imenu Unije in njenih držav članic ali jih te podprejo, namesto da bi bili vloženi ali podprti samo v imenu Unije.
Komisija trdi, da je izpodbijani sklep, ker se z njim šteje, da je pristojnost na zadevnem področju deljena in da bi zato moral biti dokument za razpravo sprejet na podlagi soglasja in vložen v imenu Unije in njenih držav članic, nezakonit, saj tako preprečuje Komisiji, da bi ta dokument vložila samo v imenu Unije, s čimer se krši izključna pristojnost Unije na tem področju (in pravice Komisije, da zastopa Unijo).
Komisija v podporo tožbi za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa navaja dva pravna razloga.
Na prvem mestu Komisija trdi, da je Svet s sprejetjem izpodbijanega akta kršil izključno pristojnost Unije na področju ohranjanja morskih bioloških virov, kot je določena v členu 3(1)(d) PDEU (prvi pravni razlog). Prvič, Komisija meni, da Svet ni spoštoval pravnega okvira ukrepa, na katerega se nanaša izpodbijani akt, tako v okviru Konvencije o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov kot v okviru Unije. Drugič, Komisija meni, da Svet ni upošteval cilja in vsebine tega ukrepa.
Na drugem mestu (podredno) Komisija trdi, da je Svet, tudi če se ukrepa ne bi smelo šteti za ukrep ohranjanja morskih bioloških virov v smislu člena 3(1)(d) PDEU, s sprejetjem izpodbijanega akta vsekakor kršil izključno pristojnost Unije, saj ima Unija na tem področju izključno zunanjo pristojnost, ker lahko načrtovan ukrep vpliva na pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe v smislu člena 3(2) PDEU (drugi pravni razlog). Prvič, Komisija ocenjuje, da Svet ni upošteval, da lahko načrtovani ukrep vpliva na dve uredbi sekundarnega prava oziroma ju spremeni (uredbi (ES) št. 600/2004 in (ES) št. 601/2004). Drugič, Komisija meni, da Svet ni upošteval vpliva ali spremembe okvirnega stališča Unije iz junija 2014.