18.4.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 136/42
Tožba, vložena 29. februarja 2016 – Italija/Komisija
(Zadeva T-91/16)
(2016/C 136/58)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, agent, P. Gentili, avvocato dello Stato)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlog
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj v skladu s členom 264 PDEU odločbo Komisije C(2015)9413 z dne 17. decembra 2015, ki je bila vročena 18. decembra 2015, o znižanju zneska prispevka Evropskega socialnega sklada za operativni program za Sicilijo, ki spada v okvir podpore Skupnosti za strukturno pomoč Skupnosti italijanskim deželam, na katere se nanaša cilj št. 1 (POR za Sicilijo 2000-2006), razglasi za nično, in naj posledično odloči, da mora Komisija končnemu zahtevku za plačilo, ki so ga vložili italijanski organi, v celoti ugoditi. Tožeča stranka poleg tega predlaga, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja šest tožbenih razlogov.
1.
Odločba naj bi bila sprejeta na podlagi nezakonitega podvajanja preverjanj v skladu s členom 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 31), ki so se ponovno uvedla in ponovila z revizijo iz leta 2008, potem ko so bila, vsaj kar zadeva vse odhodke, ki so bili potrjeni 31. decembra 2006, izvedena in zaključena z revizijama iz leta 2005 in 2006.
2.
Z izpodbijano odločbo naj bi bilo kršeno načelo dobrega upravljanja, ker je Komisija revizijske ugotovitve iz leta 2008 sporočila z osemnajstmesečno zamudo, šteto od izvedbe naloge.
3.
V izpodbijani odločbi naj bi bila izkrivljena dejstva, ker v njej ni upoštevana okoliščina, da je v obdobju, ki je sledilo revizijam iz leta 2005 in 2006, stopnja napake dobesedno padla iz 53,13 % na 3,05 % leta 2007 in na 1,45 % leta 2008 in 2009.
4.
Z izpodbijano odločbo naj bi bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker v njej ni upoštevano, da so potrjeni odhodki za tri leta, in sicer od leta 2007 do 2009, z minimalno stopnjo napak, znašali približno polovico celotnega zneska programa za del ESS.
5.
Izpodbijana odločba naj bi bila dejansko in pravno neutemeljena, ker ugotovitev o sistemskih pomanjkljivosti, ki so nastale in so bile odpravljene v obdobju do 31. decembra 2006, razširja tudi na naslednja tri leta, ne da bi bilo za ta leta opravljeno kakršno koli posebno preverjanje.
6.
Izpodbijana odločba naj poleg tega ne bi bila obrazložena. Po mnenju tožeče stranke je v tej odločbi uporabljena tehnika ekstrapolacije, ki se kaže v tem, da se na nenadzorovane odhodke razširja stopnja napake, ki je bila ugotovljena pri nadzorovanih odhodkih, čeprav je ta tehnika dopustna le z uredbami, ki se nanašajo na načrtovanje 2007-2013; za leta 2007-2009 sicer predpostavlja stopnjo napake 8,39 %, čeprav naj bi italijanski organi pojasnili, da vzorec v smislu člena 10 Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 132) ni uravnotežen, ker ni bil oblikovan slučajno, kot pravi statistični vzorec, temveč z namenskim ciljanjem na projekte, ki so predstavljali dejavnike tveganja.
Full & Egal Universal Law Academy