27.6.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 232/27
Tožba, vložena 2. maja 2016 – Soudal/Komisija
(Zadeva T-201/16)
(2016/C 232/36)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranki
Tožeča stranka: Soudal NV (Turnhout, Belgija) (zastopniki: H. Viaene, B. Hoorelbeke, D. Gillet in F. Verhaegen, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
tožbo za razglasitev ničnosti razglasi za dopustno;
—
Sklep Evropske komisije SA.37667 (2015/C) (prej 2015/NN) z dne 11. januarja 2016 o shemi državni pomoči, ki jo je vzpostavila Belgija in se nanaša na davčno oprostitev presežnih dobičkov, ki ga je država Belgija tožeči stranki vročila 23. februarja 2016, razglasi za ničen;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 1(d) Uredbe 2015/1589 (1), člena 107(1) PDEU in člena 296 PDEU, saj je Komisija sporni ukrep napačno opredelila za shemo pomoči.
—
Komisija naj bi kršila člen 1(d) Uredbe 2015/1589 in člen 107(1) PDEU, saj naj bi sporni ukrep napačno opredelila za shemo pomoči. Sporne pomoči ne bi bilo mogoče zagotoviti izključno na podlagi člena 185(2)(b) Wetboek van de inkomstenbelastingen 1992 (zakon o dohodnini iz leta 1992), ampak naj bi bili potrebni nadaljnji izvedbeni ukrepe za uporabo te določbe.
—
Komisija naj bi kršila člen 296 PDEU, saj je njena obrazložitev protislovna. Protislovje temelji na tem, da Komisija ni pojasnila, zakaj je pri preučitvi meril selektivnosti izhajala iz tega, da davčna stališča ne izhajajo neposredno iz člena 185(2)(b) Wetboek van de inkomstenbelastingen 1992, medtem ko je pri preučitvi obstoja sheme pomoči sklepala, da navedena določba ne potrebuje nadaljnjih izvedbenih ukrepov.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in na členu 296 PDEU temelječe obveznosti obrazložitve, ker Komisija ni zadostno presodila obstoj prednosti in ni uporabila načela zasebnega vlagatelja.
—
Komisija ni preverila, ali sporni ukrepi pomoči dejansko vodijo do zagotovitve prednosti v smislu člena 107(1) PDEU upravičenemu podjetju. Ta predpostavka pa naj bi bila pomembna predpostavka za državno pomoč, tako da bi jo morala Komisija preveriti preden bi lahko ugotovila obstoj državne pomoči, ker bi sicer kršila obveznost obrazložitve, ki izhaja iz člena 296 PDEU.
—
Država Belgija naj bi s tem, ko je tožeči stranki izdala sporno davčno stališče, ravnala povsem kot gospodarski subjekt. Pri tem naj bi država Belgija v tožečo stranko vložila denarni znesek v obliki, v kateri ji je bila zagotovljena davčna ugodnost, glede katere bi lahko na podlagi pogojev, naloženih tožeči stranki, pričakovala, da bo z gospodarskega vidika ustvarila velik donos. Ker načelo zasebnega vlagatelja ni izjema, ki bi jo morala uporabiti Komisija le na zahtevo zadevne države članice, naj bi Komisija kršila člen 107(1) PDEU in obveznost obrazložitve, ki izhaja iz člena 296 PDEU s tem, da ni preverila, ali je bilo izpolnjeno merilo zasebnega vlagatelja.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 296 PDEU, ker Komisija ni zadostno preučila vprašanja selektivnosti spornega ukrepa.
—
Člen 185(2)(b) Wetboek van de inkomstenbelastingen 1992 in iz njega izhajajoč sistem oprostitev presežnih dobičkov je na voljo vsem podjetjem, ki se nahajajo v primerljivem dejanskem in pravnem položaju in izvajajo gospodarske dejavnosti, na katere se nanaša sporni ukrep. Sporni ukrep tako ni omejen na določena podjetja, ki jih je mogoče opredeliti glede na posebne lastnosti, in zato ni selektiven v smislu člena 107(1) PDEU.
—
Komisija naj bi storila očitno napako pri presoji s tem, da je ugotovila, da davčna oprostitev presežnih dobičkov ni del referenčnega sistema. Davčna oprostitev presežnih dobičkov na podlagi sinergij in velikih prednosti ob uporabi neodvisnega tržnega načela naj bi bila pomemben del ukrepov, določenih s skupnim zneskom obdavčljivega dohodka, in je tako ni mogoče šteti za odstopanje od referenčnega sistema, ki vodi k selektivnosti.
—
Komisija ne more dokazati, da je belgijski Rulingcommissie (upravni organ službe za davčna stališča) napačno uporabil neodvisno tržno načelo v okviru uporabe člena 185(2)(b) Wetboek van de inkomstenbelastingen 1992. Utemeljitev Komisije ni dosledna, upošteva sicer pomembne dejavnike, ki pa so protislovni ali nedosledni.
4.
Četrti tožbeni razlog: Obveznost vračila krši načelo pravne varnosti.
(1) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Besedilo velja za EGP) (UL L 248, str. 9).