8.8.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 287/25
Tožba, vložena 27. maja 2016 – Tarmac Trading/Komisija
(Zadeva T-267/16)
(2016/C 287/31)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Tarmac Trading Ltd. (Birmingham, Združeno kraljestvo) (zastopnika: D. Anderson, P. Halford, Solicitors, K. Beal, QC)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije (EU) 2016/288 z dne 27. marca 2015 o shemi pomoči SA.34775 (13/C) (ex 12/NN) – Dajatev na aggregate – in zlasti točke obrazložitve (625), (626), (629) in (630) ter člena 5 in 7 tega sklepa razglasi za nične v delu, v katerem:
—
izpodbijani sklep kot edine upravičence do nezakonite pomoči opredeljuje družbe, ki so pridobivale skrilavec in materiale, ki so pretežno iz skrilavca, od 1. aprila 2002 do datuma izpodbijanega sklepa (v nadaljevanju: proizvajalci skrilavca); in
—
izpodbijani sklep določa znesek pomoči, katerega je treba izterjati zgolj od proizvajalcev skrilavca, odreja, da se od njih izterja celoten znesek dajatve na agregate (v nadaljevanju: AGL) za katero se je uporabljala nezakonita oprostitev in ne odreja vladi Združenega kraljestva, da zmanjša znesek, ki ga je treba izterjati, kolikor so proizvajalci skrilavca koristi iz naslova teh oprostitev prenesli na svoje kupce; ter
—
Komisiji naloži, naj tožeči stranki plača stroške tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava in/ali očitna napaka pri presoji kar zadeva opredelitev upravičencev in določitev zneska pomoči, ki ga je treba izterjati.
Tožeča stranka meni, da je Komisija v delu, v katerem so v izpodbijanem sklepu proizvajalci skrilavca opredeljeni kot edini upravičenci do nezakonite pomoči in od Združenega kraljestva ne zahteva, da zmanjša znesek, ki ga je treba izterjati, kolikor so proizvajalci skrilavca koristi iz naslova teh oprostitev prenesli na svoje kupce napačno uporabila pravo in/ali storila očitno napako pri presoji.
—
Tožeča stranka se sklicuje na sodno prakso Splošnega sodišča v zadevi T-308/00 RENV, Salzgitter/Komisija (ECLI:EU:T:2013:30), v kateri bilo odločeno, da mora biti izterjava omejena na finančne koristi, ki dejansko izhajajo iz tega, da je lahko upravičenec s pomočjo razpolagal, in mora biti s temi koristmi sorazmerna. Poleg tega tožeča stranka navaja, da je bilo v zadevah T-473/12, Aer Lingus/Komisija (ECLI:EU:T:2015:78) in T-500/12, Ryanair/Komisija (ECLI:EU:T:2015:73) odločeno, da je v primeru pomoči, ki je v tem, da se zmanjšajo posredni davki na potrošnjo določenega blaga ali storitve, ki naj bi jo podjetja prenesla na svoje kupce in kadar je mogoče ekonomsko korist, ki izhaja iz uporabe zmanjšanega davka, tudi prenesti na njihove kupce, znesek pomoči, ki jo je treba izterjati od podjetja, le korist, ki jo je podjetje dejansko prejelo in obdržalo.
—
Tožeča stranka nadalje navaja, da je AGL posreden davek na potrošnjo agregatov, v zvezi s katerim je namen (vlade Združenega kraljestva), da ga podjetja, ki pridobivajo in poslovno izkoriščajo agregate, prenesejo na svoje kupce. Ekonomska prednost, ki izhaja iz oprostitev v zvezi s skrilavcem, pa se lahko – in proizvajalci skrilavca (vključno s tožečo stranko) so to dejansko storili – prenese na kupce v obliki nižjih prodajnih cen.
—
Tožeča stranka tudi navaja, da iz tega istega razloga izterjava celotnega zneska neplačane dajatve na agregate ne bi mogla zagotoviti ponovne vzpostavitve prejšnjega položaja in bi lahko povzročila dodatno izkrivljanje konkurence, saj bi lahko prišlo do tega, da se od proizvajalcev skrilavca (vključno s tožečo stranko) izterja več kot je znašala korist, ki so jo dejansko imeli.
—
Glede na navedeno tožeča stranka zatrjuje, da je v skladu z zadevama T-473/12, Aer Lingus/Komisija (ECLI:EU:T:2015:78) in T-500/12, Ryanair/Komisija (ECLI:EU:T:2015:73) edina pomoč, ki jo je treba izterjati od proizvajalcev skrilavca, dejanska korist, ki so jo ti prejeli in obdržali.
—
Nazadnje, tožeča stranka navaja, da je Komisija v delu, v katerem se z izpodbijano določbo odreja, naj se od proizvajalcev skrilavca izterja celotni znesek AGL, ki so je bili oproščeni v skladu z oprostitvami glede skrilavca, brez kakršnega koli zmanjšanja, s katerim bi se upoštevala korist, ki so jo proizvajalci skrilavca prenesli na svoje kupce, napačno uporabila pravo, napačno uporabila člen 108 PDEU in/ali člen 14 Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) in/ali storila očitno napako pri presoji.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti iz prava EU.
Tožeča stranka navaja, da bi bila v nasprotju s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 izterjava celotnega zneska neplačane dajatve na agregate od tožeče stranke v zvezi z skrilavcem, ki ga je pridobivala, nesorazmerna glede na kakršno koli finančno korist, ki izhaja iz tega, da je tožeča stranka s pomočjo razpolagala. Tožeča stranka je namreč celotno korist iz naslova oprostitve AGL prenesla na svoje kupce, praktično nemogoče pa je, da bi to neplačano AGL retroaktivno izterjala od njih.