9.1.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 6/45
Tožba, vložena 31. oktobra 2016 – Crédit Agricole/ECB
(Zadeva T-758/16)
(2017/C 006/56)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Crédit Agricole SA (Montrouge, Francija) (zastopnika: A. Champsaur in A. Delors, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska centralna banka
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
na podlagi členov 256 PDEU in 263 PDEU odločbo ECB/SSM/2016 – 969500TJ5KRTCJQWXH05/165, ki jo je Evropska centralna banka sprejela 24. avgusta 2016, razglasi za nično;
—
Evropski centralni banki naloži plačilo vseh stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: Evropska centralna banka (ECB) naj bi napačno uporabila pravo v zvezi z razlago določb Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL 2013, L 176, str. 1; v nadaljevanju Uredba št. 575/2013).
Tožeča stranka tako v zvezi z odločbo BCE z dne 24. avgusta 2016, s katero je bila zavrnjena zahteva, ko jo je vložila, da bi pridobila dovoljenje za izključitev izpostavljenosti javnemu sektorju iz izračuna količnika finančnega vzvoda (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), navaja:
—
da je v nasprotju z namenom evropskega zakonodajalca ter s cilji Uredbe št. 575/2013;
—
da členu 429(14) navedene uredbe odvzema polni učinek;
—
da ECB z njo posega v pristojnosti evropskega zakonodajalca.
2.
Drugi tožbeni razlog: očitna napaka izpodbijane odločbe v zvezi s presojo bonitetnega tveganja povezanega z reguliranimi prihranki, ker naj ECB ne bi upoštevala pravnega okvira in empiričnih podatkov v zvezi s temi prihranki ter upoštevnih poročil Evropskega bančnega organa, in naj bi storila napako pri presoji tako v zvezi s tveganjem finančnega vzvoda, kot v zvezi z drugimi povezanimi bonitetnimi tveganji.
3.
Tretji tožbeni razlog: z izpodbijano odločbo naj bi bilo kršeno načelo sorazmernosti, ker, prvič, naj bi bilo z njo kršeno splošno načelo sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji, in, drugič, naj ne bi spoštovala posebnih zahtev v zvezi z načelom sorazmernosti, ki veljajo na področju bonitetnega nadzora, ki nalagajo, da morajo biti bonitetne zahteve prilagojene poslovnemu modelu banke in z njim povezanim tveganjem za finančni sektor in gospodarstvo.