6.2.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 38/50
Tožba, vložena 8. decembra 2016 – Groupe Canal +/Komisija
(Zadeva T-873/16)
(2017/C 038/66)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Groupe Canal + (Issy-les-Moulineaux, Francija) (zastopniki: P. Wilhelm, P. Gassenbach in O. de Juvigny, odvetniki)
Tožeča stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
primarno,
—
Sklep št. AT.40023 z dne 26. julija 2016 (člen 264 TFUE) razglasi za ničen;
—
podredno,
—
izpodbijani sklep št. AT.40023 z dne 26. julija 2016 v delu, v katerem se nanaša na francoski trg in obstoječe ali bodoče pogodbe družbe GROUPE CANAL +, razglasi za ničen;
—
sprejme katerokoli odločbo, za katero meni, da je primerna;
—
Komisiji naloži vse stroške, ki jih je prijavila družba GROUPE CANAL +.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: Komisija je storila očitno napako pri presoji s tem, da je štela, da je cilj pogodbe, sklenjene med družbama GROUPE CANAL + in Pictures International Limited (v nadaljevanju: Paramount), v nasprotju s členom 101(1) PDEU, in s tem, da je štela, da zaveze, ki jih je predlagala družba Paramount, ne vplivajo na kulturno raznolikost in, splošneje, na izkoriščanje filmov v EGP. Ta tožbeni razlog ima dva dela.
—
Prvi del: združljivost prepovedanih določb s pravom omejevalnih sporazumov. Prvič, izpodbijani sklep je bil sprejet zgolj na podlagi široke in pravno napačne razlage pojma protikonkurenčnega cilja, zaradi katere je Evropska komisija ni analizirala ali vsaj dokazala učinkov teritorialnih določb. Drugič, presoja domnevne protikonkurenčnosti ozemeljskih določb je zgolj posledica napačne razlage delovanja trga plačljive televizije. Tretjič, določbe teritorialne ekskluzivnosti, ki jih Komisija šteje za protikonkurenčne, so nujne za konkurenco na podlagi učinkovitosti na trgu plačljive televizije.
—
Drugi del: poseg v kulturno raznolikost, financiranje in izkoriščanje filmov zaradi izpodbijanega sklepa. Prvič, izpodbijani sklep omejuje financiranje avdiovizualne ponudbe v izvornem francoskem jeziku, s čimer omejuje konkurenco na trgu plačljive televizije. Drugič, izpodbijani sklep zaradi omejitve financiranja avdiovizualne ponudbe omejuje kvaliteto in raznolikost ponudbe potrošniku.
2.
Drugi tožbeni razlog: Komisija je očitno prekoračila meje svoje pristojnosti s tem, da je sprejela zaveze, ki ustrezajo pomislekom v zvezi s konkurenco, ki jih ni navedla v predhodni oceni. Ta tožbeni razlog ima dva dela.
—
Prvi del: izpodbijani sklep se uporabi za zaveze, ki se nanašajo na vse pogodbe, sklenjene s televizijskimi hišami EGP, predhodna ocena pa se nanaša zgolj na pogodbe o ekskluzivnih pravicah v Združenem kraljestvu in na Irskem.
—
Drugi del: v skladu z besedilom zavez se iz njihove uporabe izključi Združeno kraljestvo, ko bo to zapustilo Evropsko unijo, pri čemer se bodo te zaveze še naprej uporabljale za druge trge, ki v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah niso navedeni in ki jih Komisija ni analizirala.
3.
Tretji tožbeni razlog: Komisija je očitno kršila načelo sorazmernosti. Ta tožbeni razlog ima tri dele.
—
Prvič, zaveze, ki so z izpodbijanim sklepom postale zavezujoče, niso v skladu s pomisleki v zvezi s konkurenco, ki jih je sprva navedla Komisija.
—
Drugič, zaveze, ki so z izpodbijanim sklepom postale zavezujoče, posegajo v interese tretjih oseb, kar krši sorazmernost teh ukrepov in upravičuje, da se razglasijo za nične.
—
Tretjič, Splošno sodišče bi moralo potrditi nujnost, da Komisija pazi na sorazmernost zavez v razmerju do zainteresiranih tretjih oseb.
4.
Četrti tožbeni razlog: Komisija je zlorabila pooblastila, ker zaveze, za katere je določila, da so zavezujoče, posegajo v zakonodajni postopek, ki je v teku pred Evropskim parlamentom, ki je izrazil zadržanost in skrb glede odprave teritorialnih licenc v avdiovizualnem sektorju in njenega vpliva na financiranje filma, koncentracijo v sektorju in kulturno raznolikost. Komisija naj tega nikakor ne bi upoštevala, saj je s tem, da se je pogajala zgolj z enim neevropskim podjetjem, in sicer družbo Paramount, prejudicirala izid pomembnih zakonodajnih razprav. Ta tožbeni razlog ima dva dela.
—
Prvi del: izpodbijani sklep sledi cilju, ki spada v pristojnost in cilje zakonodajalca, in ne Komisije, ki je tako nadomestila evropskega zakonodajalca.
—
Drugi del: sklop indicev, ki jih navaja družba GROUPE CANAL +, je zadosten dokaz prima facie za resen dvom o odgovornosti Komisije v izpodbijanem sklepu.