10.9.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 319/5
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. julija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus – Finska) – Bosphorus Queen Shipping Ltd Corp./Rajavartiolaitos
(Zadeva C-15/17) (1)
((Predhodno odločanje - Konvencija iz Montego Baya - Člen 220(6) - Pristojnost obalne države - Pristojnost Sodišča za razlago določb mednarodnega prava - Direktiva 2005/35/ES - Onesnaževanje z ladij - Člen 7(2) - Konvencija Marpol 73/78 - Izpust nafte v izključni ekonomski coni s tuje ladje v tranzitu - Okoliščine, v katerih lahko obalna država začne postopek proti tuji ladji - Svoboda plovbe - Varstvo morskega okolja - Velika škoda ali nevarnost velike škode za obalo, s tem povezane interese ali kakršne koli vire teritorialnega morja ali izključne ekonomske cone - Jasni in dejanski dokazi))
(2018/C 319/06)
Jezik postopka: finščina
Predložitveno sodišče
Korkein oikeus
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnica: Bosphorus Queen Shipping Ltd Corp.
Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Rajavartiolaitos
Izrek
1.
Člen 220(6) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, podpisane v Montego Bayu 10. decembra 1982, in člen 7(2) Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009, je treba razlagati tako, da se izraz „jasni in dejanski dokazi“ oziroma izraz „jasni[…] dokazi“ v smislu teh določb ne nanašata le na storitev kršitve, temveč tudi na dokaz o posledicah te kršitve.
2.
Izraz „obala ali interesi [v zvezi z njo]“ iz člena 220(6) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu oziroma izraz „obala ali s tem povezani interesi“ iz člena 7(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, je treba razlagati tako, da imata načeloma enak pomen kot izraz „obala [obrežje] ali interesi v zvezi s tem“ iz člena I(1) in člena II(4) Mednarodne konvencije o intervenciji na odprtem morju v primeru nesreče, ki povzroči ali utegne povzročiti onesnaženje z olji, sklenjene v Bruslju 29. novembra 1969, pri čemer ni sporno, da se ta člen 220(6) uporablja tudi za nežive vire teritorialnega morja obalne države in vse vire izključne ekonomske cone te države.
3.
Člen 220(6) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in člen 7(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, je treba razlagati tako, da bogastvo oziroma viri teritorialnega morja obalne države ali njene izključne ekonomske cone v smislu teh določb vključujejo lovljene vrste, pa tudi živeče vrste, ki so povezane z lovljenimi vrstami ali so od njih odvisne, kot so živalske in rastlinske vrste, s katerimi se prehranjujejo lovljene vrste.
4.
Pojma „precejšnje onesnaženje“ iz člena 220(5) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu načeloma ni treba upoštevati pri uporabi člena 220(6) te konvencije in člena 7(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, in zlasti pri oceni posledic kršitve, kakor so opredeljene v teh določbah.
5.
Za oceno posledic kršitve, kakor so opredeljene v členu 220(6) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in členu 7(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, je treba upoštevati vse indice, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da je škoda nastala ali da obstaja nevarnost nastanka škode za dobrine obalne države in z njimi povezane interese, ter oceniti obseg povzročene ali grozeče škode za te dobrine ali te interese, pri čemer se zlasti upoštevajo:
—
kumulativnost posega v več ali celo v vse te dobrine in vse z njimi povezane interese ter razlike v zvezi z občutljivostjo obalne države glede posegov v različne dobrine in z njimi povezane interese;
—
predvidljive neugodne posledice izpustov za navedene dobrine in z njimi povezane interese na osnovi ne le razpoložljivih znanstvenih podatkov, ampak tudi na osnovi narave škodljive ali škodljivih snovi, ki so v zadevnih izpustih, ter obseg, smer, hitrost in trajanje širjenja navedenega izpusta.
6.
Posebne zemljepisne in ekološke značilnosti ter občutljivost območja Baltskega morja vplivajo na pogoje za uporabo člena 220(6) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in člena 7(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, kar zadeva opredelitev in kvalifikacijo kršitve, ter na – sicer ne samodejno – oceno obsega škode, ki jo je ta kršitev povzročila dobrinam obalne države in z njimi povezanim interesom.
7.
Člen 1(2) Direktive 2005/35, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123, je treba razlagati tako, da državam članicam ne dopušča, da v skladu z mednarodnim pravom naložijo strožje ukrepe od tistih iz člena 7(2) te direktive, če se ta uporablja, pri čemer pa obalne države lahko sprejmejo druge ukrepe z enakim obsegom, kot ga imajo ukrepi iz navedenega člena 220(6).
(1) UL C 86, 20.3.2017.
Full & Egal Universal Law Academy