8.7.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 230/2
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. maja 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Österreichischer Gewerkschaftsbund, Gewerkschaft Öffentlicher Dienst/Republika Avstrija
(Zadeva C-24/17) (1)
(Predhodno odločanje - Socialna politika - Prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi starosti - Direktiva 2000/78/ES - Neupoštevanje poklicnih izkušenj, pridobljenih pred 18. letom - Nov sistem plač in napredovanj - Ohranitev različnega obravnavanja - Prosto gibanje delavcev - Člen 45 PDEU - Uredba (EU) št. 492/2011 - Člen 7(1) - Nacionalna ureditev, ki določa delno upoštevanje pretekle delovne dobe)
(2019/C 230/02)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberster Gerichtshof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Österreichischer Gewerkschaftsbund, Gewerkschaft Öffentlicher Dienst
Tožena stranka: Republika Avstrija
Izrek
1.
Člene 1, 2 in 6 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu v povezavi s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki velja retroaktivno in zato, da bi se odpravila diskriminacija na podlagi starosti, določa prehod zaposlenih pogodbenih uslužbencev na novi sistem plač in napredovanj, v okviru katerega se začetna razvrstitev teh pogodbenih uslužbencev določi na podlagi zadnje plače, ki so jo ti prejeli na podlagi prejšnjega sistema.
2.
Če nacionalnih določb ni mogoče razlagati na način, da bi bile skladne z Direktivo 2000/78, mora nacionalno sodišče v okviru svojih pristojnosti zagotoviti pravno varstvo, ki za posameznike izhaja iz te direktive, in polni učinek te direktive tako, da po potrebi ne uporabi nobene nasprotujoče nacionalne določbe. Pravo Unije je treba razlagati tako, da ponovna vzpostavitev enakega obravnavanja v primeru, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, pomeni, da se morajo pogodbenim uslužbencem, postavljenim v slabši položaj po starem sistemu plač in napredovanj, od trenutka, ko je bila ugotovljena diskriminacija, ki je v nasprotju s pravom Unije, in vse dokler ne bodo sprejeti ukrepi za ponovno vzpostavitev enakega obravnavanja, priznati enake ugodnosti, kot so tiste, do katerih so bili upravičeni pogodbeni uslužbenci, postavljeni v boljši položaj po tem sistemu, tako glede upoštevanja delovne dobe, dopolnjene pred 18. letom starosti, kot glede napredovanja v plačni lestvici, in posledično, da je treba diskriminiranim pogodbenim uslužbencem dodeliti finančno nadomestilo v višini razlike med plačo, ki bi jo moral zadevni pogodbeni uslužbenec prejemati, če ne bi bilo obravnavan diskriminatorno, in plačo, ki jo je dejansko prejemal.
3.
Člen 45 PDEU in člen 7(1) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, na podlagi katere se za določitev službene dobe pogodbenega uslužbenca pretekla delovna doba, dosežena v delovnem razmerju pri lokalni skupnosti ali zvezi občin v državi članici Evropskega gospodarskega prostora, Republiki Turčiji ali Švicarski konfederaciji, pri organu Evropske unije ali pri medvladni organizaciji, katere članica je Republika Avstrija, ali pri drugih podobnih organih, upošteva v celoti, medtem ko se kakršna koli druga pretekla delovna doba upošteva le v skupnem obsegu največ desetih let in le, če je upoštevna.
(1) UL C 112, 10.4.2017.
Full & Egal Universal Law Academy