15.4.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 139/10
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. februarja 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof – Nemčija) – X-GmbH/Finanzamt Stuttgart - Körperschaften
(Zadeva C-135/17) (1)
(Predhodno odločanje - Prosti pretok kapitala - Pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državami - Klavzula standstill - Nacionalna zakonodaja države članice, ki se nanaša na posredniške družbe s sedežem v tretjih državah - Sprememba te zakonodaje, po kateri se ponovno uvede prejšnja zakonodaja - Dohodki družbe s sedežem v tretji državi, ki izhajajo iz terjatev družbe s sedežem v državi članici - Vključitev teh dohodkov v davčno osnovo davčnega zavezanca, ki je davčni rezident države članice - Omejitev prostega pretoka kapitala - Upravičenost)
(2019/C 139/07)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesfinanzhof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka in vlagateljica revizije: X-GmbH
Tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: Finanzamt Stuttgart - Körperschaften
Izrek
1.
Klavzulo standstill iz člena 64(1) PDEU je treba razlagati tako, da člen 63(1) PDEU ne posega v uporabo omejitve pretoka kapitala v tretje države ali iz njih glede neposrednih naložb, ki je v okviru zakonodaje države članice v bistvu veljala na dan 31. decembra 1993, čeprav je bilo področje uporabe te omejitve po tem datumu razširjeno na deleže, ki se ne nanašajo na neposredno naložbo.
2.
Klavzulo standstill iz člena 64(1) PDEU je treba razlagati tako, da se prepoved iz člena 63(1) PDEU uporablja za omejitev pretoka kapitala v tretje države ali iz njih, ki se nanaša na neposredne naložbe, če je bila nacionalna davčna zakonodaja, iz katere izhaja ta omejitev, po 31. decembru 1993 bistveno spremenjena zaradi sprejetja zakona, ki je sicer začel veljati, vendar je bil, še preden se je začel uporabljati v praksi, nadomeščen z zakonodajo, ki je vsebinsko enaka tisti, ki je veljala na dan 31. decembra 1993, razen če je bila uporaba tega zakona v okviru nacionalnega prava odložena, tako da se ta kljub začetku njegove veljavnosti ni uporabljal za čezmejni pretok kapitala iz člena 64(1) PDEU, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
3.
Člen 63(1) PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zakonodaji države članice, v skladu s katero so dohodki, ki jih ustvari družba s sedežem v tretji državi in ki ne izhajajo iz dejavnosti te družbe, kakršni so dohodki, ki so opredeljeni kot „posredni dohodki, ki imajo značaj kapitalskih naložb“, v smislu te zakonodaje, vključeni v davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta v tej državi članici sorazmerno z deležem, če ima ta davčni zavezanec v navedeni družbi vsaj 1-odstotni delež in če je obdavčitev teh dohodkov v tej tretji državi nižja kot v zadevni državi članici, razen če obstaja pravni okvir, ki določa zlasti pogodbene obveznosti, ki nacionalnim davčnim organom navedene države članice dejansko omogočajo, da po potrebi preverijo verodostojnost informacij o tej družbi, predloženih kot dokaz, da delež navedenega davčnega zavezanca v zadnjenavedeni družbi ne izhaja iz umetnega konstrukta.
(1) UL C 221, 10.7.2017.
Full & Egal Universal Law Academy